Poznamo več slikopleskarskih načinov krašenja stropov in sten. Mlajši način je valjčkanje, starejši način pa je nanašanje vzorca s pomočjo šablone.
Valjčkanje
Poznamo več slikopleskarskih načinov krašenja stropov in sten. Mlajši način je valjčkanje. Krasilna tehnika vzorčnega valjčkanja se je v Evropi pojavila že v prvi polovici 19. stol. Do širše uporabe pa je prišlo šele sredi dvajsetih let 20. stol. Z vzorčnimi valjčki ne moremo ustvariti tako velikih vzorcev kot na primer s šablonami. Je pa njihova uporaba zato bolj enostavna in hitra. Vzorčne valjčke so izdelovali v Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Pri nas se je stensko vzorčno valjčkanje uveljavilo šele po drugi svetovni vojni po vzoru sosednjih držav. Moda vzorčnega valjčkanja je bila živa do sedemdesetih oz. osemdesetih let 20. stol. Potem so vlogo krašenja sten prevzele raznovrstne tapete.
Šablone
Starejši način krašenja sten je nanašanje vzorca s pomočjo šablone. Delo s šablonami je zahtevalo več časa in ročne spretnosti mojstra. Šablonska dekoracija ima neskončen ornamentni sestav, ki je lahko grajen v obliki trikotne, kvadratne, pravokotne ali rombne mreže. Šablone so v večini kupovali po naročilu iz katalogov nemškega ali italijanskega porekla. Znani so bili izdelovalci šablon iz Zagreba, Ljubljane in okolice (Vižmarje).
Barve
Barve so bile navadno apnene, pol disperzijske ali disperzijske. Restavratorji večkrat naletijo na klejne (organsko vezivo živalskega izvora) barve, ki so občutljive na vodo in se tudi precej prašijo. V želji po spoznavanju tradicionalnih načinov priprave barv se povezujejo z obrtniki, ki poznajo stare tehnike in tehnologijo.
