Vsebino predstavlja zgodba Zapuščaš srečni čas igračk, ki jo je napisala Štefanija Muhar in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih igrali.
Avtorica predstavlja igrače iz otroških let, ki jih je preživela na Blejski Dobravi pri Jesenicah. Najprej opiše spominsko knjigo, ki sta ji jo starša podarila ob vstopu v šolo, in se spominja vrstnikov, ki so ji v knjigo zapisali ali narisali kaj v spomin. V nadaljevanju opiše lesene, pisano pobarvane kocke Žiža, ki jih je dobila v dar od bratranca iz Zagreba. Z njimi se je lahko igrala le ob posebnih priložnostih. Ko je bila bolna, se je smela igrati tudi s celuloidno punčko iz Trsta, ki je sicer kraljevala na zakonski postelji, a ji je bila v bolnici za tolažbo. To punčko je kasneje nadomestila živa sestrica, s katero se je Štefi potem igrala. Avtorica se spominja tudi kock s pravljičnim motivom Sneguljčice. Na vrtu novo zgrajene hiše na Lipcah so se otroci zbirali in igrali različne igre (Divji Lovec, Domen …). Ob slabem vremenu so se igrali z dominami ali s kartami črnega Petra. Spominja se iger in izletov v naravo s starši. Spominja se tudi klasičnih otroških iger, kot so trgovina, šola, gospa in zdravnik. V nadaljevanju igre tudi opiše. Avtorica pa se spominja tudi igre, ki je bila samo njena, saj je v otroštvu sama pisala pravljice in jih tudi ilustrirala. Lotila se je celo romana, a ga žal ni dokončala. Živi so tudi njeni spomini na obisk Miklavža s parkeljni, ki so ji nagnali strah v kosti, da se tega dogodka spominja še danes. Prispevek zaključuje s spomini na otroštvo srečne generacije, ki je odraščala v svobodi in ob ljubečih starših, ki so si kljub zahtevnemu urniku za otroke vzeli več časa, kot si ga danes. Dokument vsebuje tudi fotografije prve strani s posvetilom in spominske knjige, lesenih kock, domin ter Štefi Jelovčan s kanglico in račko. Vse fotografije so last Štefi Muhar.
