Slikarske zbirke so bile v prejšnjih stoletjih pomemben sestavni del opreme slovenskih gradov, tudi ormoškega.
Imena slikarjev in motivni izbor slik, ki so zavedene v popisih ormoškega gradu, potrjujejo, da so bile v največji meri zastopane krajine in tihožitja, prisotna pa so bila tudi dela z religioznimi vsebinami in portreti. Med slikarskimi deli po kvaliteti izstopajo dela znanih in neznanih slikarjev 17. stoletja – slike primerljive kvalitete srečamo tudi v zbirkah premožnejših evropskih cesarskih knežjih rodbin, zato razveseljuje dejstvo, da so tako imenitne umetnine krasile tudi stene ormoškega gradu.
Žal je tudi ormoško grajsko zbirko slik doletela podobna usoda kot zbirko grajskega pohištva: posamezne umetnine so bile prenesene na druge lokacije, nekatere so bile prodane ali podarjene, z nekaterimi so se okoristili domačini, za drugimi pa se je sled izgubila.
Do danes se je v ormoškem gradu ohranilo zgolj osem slik, ki so v lasti Občine Ormož ali v njeni hrambi (zasebna last Irminega vnuka Petra Voigta): tri slike neznanega slikarja iz 17. stoletja (Dekle se poslavlja od vojaka v antični noši, Par pri delu na polju in Par v podeželski hiši), dve sliki avstrijskega slikarja Hermana von Königsbrunna iz srede 19. stoletja (Ceylonska krajina I in II) ter ledinska karta Ormoža in dve neoklasicistični tapeti iz 19. stoletja.
Vse druge še ohranjene slike (vsaj tri) so v zasebni lasti nekaterih drugih zbirateljev.
