Po odhodu Čeha Franca Kemra v Novo mesto je leta 1937 mestno godbo prevzel laški krojač Ernest Kvartič (1911-1994). Že kot otrok je bil glasbeno nadarjen, saj je že pri desetih letih zelo dobro igral violino in klavir.
Vključil se je v Glasbeno matico v Celju in tam nadaljeval šolanje violine, pozavne in harmonije. Ob tem, da je bil tudi vojaški godbenik, je bil ustanovitelj leta 1935 mlajšega sokolskega orkestra in soustanovitelj, od leta 1937 dalje tudi pevovodja, pevskega društva Hum v Laškem.
Laško mestno godbo je vodil pet let (1937-1942) in v tem času zanjo napisal koračnico Hum. Pozneje je živel na kamniškem in deloval v Mengšu, Vodicah in Kamniku. Bil je član in dirigent godb v navedenih krajih in ob tem pa tudi dirigent zborov Lira, Svoboda Duplica in Svoboda Mengeš.
Laška godba je imela že več kot desetletje težave s prostorom za vadbo in zato so gostovali v kmečkih hišah (Strmca, Radoblje in Podhum) in po laških gostilnah (Drnovšek, Majcen, Sommer, Perdih, Henke, Savinja) in nekaj časa tudi v Sokolskem domu, danes Kulturnem centru Laško. Poleg tega so godbeni kronisti zapisali, da so v tem času posvečali posebno pozornost nabavi novih glasbil, saj so bila stara izrabljena in po večini v zasebni lasti.
Leta 1939 so tako dobili 21 novih glasbil iz Češke, vrednih 20.000 takratnih dinarjev.
V tem letu so pripravili skromno obeležitev 15-letnice po prvi vojni ponovno oživljene godbe. Takrat je v laškem zdravilišču letoval hrvaški skladatelj oper in operet, pisatelj, slikar in režiser Ivo Tijardinović, avtor Male Floramy, Splitskih akvarelov itd. Na promenadnem koncertu posvečenem navedeni obletnici je takratnemu direktorju zdravilišča Golobiču izročil originalno partituro v Laškem porojene skladbe »Radiotherma Laško«
Pa tudi zadnji občni zbor godbe v »stari Jugoslaviji« je bil tem letu. V zapisniku je navedeno, da je imela 20 godbenikov, ki so imeli 31 vaj in opravili 22 nastopov. V letu 1940 pa arhiv navaja samo še 10 nastopov. Nastopali so v Laškem in vsej bližnji okolici na raznih veselicah, proslavah, sprevodih, bakladah in tudi na kakšnem koncertu.
Laško mestno godbo je vodil pet let (1937-1942) in v tem času zanjo napisal koračnico Hum. Pozneje je živel na kamniškem in deloval v Mengšu, Vodicah in Kamniku. Bil je član in dirigent godb v navedenih krajih in ob tem pa tudi dirigent zborov Lira, Svoboda Duplica in Svoboda Mengeš.
Laška godba je imela že več kot desetletje težave s prostorom za vadbo in zato so gostovali v kmečkih hišah (Strmca, Radoblje in Podhum) in po laških gostilnah (Drnovšek, Majcen, Sommer, Perdih, Henke, Savinja) in nekaj časa tudi v Sokolskem domu, danes Kulturnem centru Laško. Poleg tega so godbeni kronisti zapisali, da so v tem času posvečali posebno pozornost nabavi novih glasbil, saj so bila stara izrabljena in po večini v zasebni lasti.
Leta 1939 so tako dobili 21 novih glasbil iz Češke, vrednih 20.000 takratnih dinarjev.
V tem letu so pripravili skromno obeležitev 15-letnice po prvi vojni ponovno oživljene godbe. Takrat je v laškem zdravilišču letoval hrvaški skladatelj oper in operet, pisatelj, slikar in režiser Ivo Tijardinović, avtor Male Floramy, Splitskih akvarelov itd. Na promenadnem koncertu posvečenem navedeni obletnici je takratnemu direktorju zdravilišča Golobiču izročil originalno partituro v Laškem porojene skladbe »Radiotherma Laško«
Pa tudi zadnji občni zbor godbe v »stari Jugoslaviji« je bil tem letu. V zapisniku je navedeno, da je imela 20 godbenikov, ki so imeli 31 vaj in opravili 22 nastopov. V letu 1940 pa arhiv navaja samo še 10 nastopov. Nastopali so v Laškem in vsej bližnji okolici na raznih veselicah, proslavah, sprevodih, bakladah in tudi na kakšnem koncertu.
