Meta Baš (roj. Celje, u. Celje) spada v tisti krog gledaliških igralk – amaterk, ki so pred prvo svetovno vojno v izredno težkih pogojih ustvarjale temelje celjskemu gledališču.
V Celju je končala meščansko šolo, nato pa nadaljevala s študijem francoskega in nemškega jezika ter pedagogike na Dunaju. Kasneje je diplomirala še iz angleškega jezika.V svoj študij je vključila tudi številna potovanja po Evropi, med katerimi je obiskovala gledališča v Parizu in Londonu, bila pa je tudi stalna obiskovalka dunajskih gledališč. Z razgledanostjo, znanjem, izrednim igralskim talentom in tudi lepoto se je uspešno vključila v Dramatični odsek Celjskega pevskega društva, ki ga je vodil dr. Vladimir Ravnihar. Pod njegovim vodstvom je namreč začela majhna skupina celjskih narodnjakov s celovečernimi gledališkimi predstavami.
Baševa je zaslovela kot ena najboljših igralk ne le celjskega ampak slovenskega gledališča. Z Rafaelom Salmičem, celjskim urarjem, je odigrala številne vloge v dramah, veseloigrah in operetah, najboljše v Govekarjevih dramatizacijah.Odlikovala sta jo širok igralski razpon in priljubljenost, tako da njeno delo pomeni pionirski prispevek k gledališki zgodovini mesta ob Savinji.
Viri:
1. Celjski tednik, 19. 3. 1959.
2. Slovenski gledališki leksikon, št. 1, str. 42.
