Po smrti grofice Matilde Ursini – Blagaj je dvorec Boštanj podedovala baronica Terezija Lauer, ki se je leta 1901 poročila s takrat 52-letnim Ludvikom baronom Lazarinijem. Tako je Boštanj prešel v roke še ene pomembne plemiške rodbine – Lazarini.
Zakonca sta imela enega sina, Ludvika, ki je pozneje prevzel boštanjsko posest. Z ženo Marijo Jožefo pl. Wenzl u. Sternbach je imel tri otroke, hčer in dva sinova. Njihov sin Ludvik, zadnji moški potomec boštanjske veje Lazarinijev, je ob koncu leta 1942 oziroma v začetku leta 1943 dvorec prodal italijanskemu kmetijskemu podjetju Emona in se z družino preselil na posestvo Rosenau v Avstriji.
Pred odhodom je poskrbel tudi za del dragocenosti iz dvorca: precejšen del opreme, med drugim slike in znameniti prapor kranjske plemiške konjenice iz bitke pri Sisku, je odpeljal v Rosenau in ga tako obvaroval pred kasnejšim uničenjem.
Tudi druga pomembna zapuščina Boštanja je grad zapustila že pred njegovim uničenjem. Ludvik Lazarini je v dvorcu ustvaril obsežno genealoško zbirko avstrijskega plemstva, ki jo je še pred vojno prodal Mestni občini Ljubljana. Danes jo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.
