Kot izredno razgledan mož z znanstvenimi ambicijami je veliko pozornost polagal tudi na domačo govorico in na svoje preprosto ljudstvo, za katerega je prispeval učno gradivo, da se bo lahko izobraževalo.
V ta namen je v času svojega gornjeseniškega obdobja pripravil leta 1833 prevod madžarske slovnice Kratki navuk Vogrskoga jezika, kar je tudi prvo delo, objavljeno pod njegovim imenom. S tem delom je priporočal učenje madžarskega jezika svojim Slovencem, vendar pa kot pravi sam, s tem ni želel nikogar odvračati od svojega maternega jezika, je pa bilo glede na to, da so spadali pod Ogrsko, znanje jezika koristno, potrebno in tudi ene vrste dolžnost.
Sem pa lahko uvrstimo tudi njegovo vzgojno-poučno delo Zobrisani Sloven i Slovenka med Mürov i Rabov, katere namen je bil med rojaki gojiti omikano vedenje in pametno mišljenje (npr. kako se obnašati v šoli, v cerkvi, družbi pa razni nauki za služabnice, hlapce, tudi moške itn.). Zamisel za to knjigo mu je verjetno dalo Slomškovo delo Blaže ino Nežica v nedeljski šoli, od katere je posamezna poglavja tudi prevzel ter dodal nekaj samostojnih. Prav s tem prevzemom pa so poudarjene pomembne slovstvene vezi Prekmurja z ostalim slovenskim ozemljem v 19. stoletju. Proznemu delu knjige potem sledi še pesemski dodatek na 20 straneh.
Literatura:
Novak, Vilko. Jožef Košič (str. 74-78). Izbor prekmurskega slovstva. Celje: Družba Sv. Mohorja, 1936.
Košič, Jožef. Življenje Slovencev med Muro in Rabo. (Ur. Marija Bajzek). Budimpešta, 1992.
Košič in njegov čas: zbornik razprav o Jožefu Košiču [uredili Zinka Zorko, Marija Bajzek, Stjepan Lukač]. Budimpešta: Košičev sklad, 1994.
