FRANC KSAVER SKOLA Bidermajerski slikar – dokumentarni kronist
Franc Ksaver Skola je bil rojen leta 1792 ali 1793 v Novem mestu kot prvi sin priseljenca Josepha Skole z Moravske, po poklicu krojača. Umrl je po letu 1867. Kot amaterski bidermajerski slikar iz 1. polovice 19. stoletja na Slovenskem je bolj malo znan. Morda je celo nekoliko vidnejše ime njegovega brata, Otona Skole (1805 – 1874), frančiškana, misijonarja v Ameriki, pisatelja in prav tako slikarja, avtorja znanega akvarela Pogled na Novo mesto.
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto hrani v Posebnih zbirkah Boga Komelja precej obsežno slikovno zapuščino Franca Ksaverja Skole (del zapuščine novomeškega tiskarja Janeza Krajca): dve majhni broširani skicirki oz. bloka, dva trdo vezana bloka pokončnega formata ter tri oljne slike na industrijskem platnu, več posameznih risb, nekaj načrtov, zapiskov in pisem. Vse te risbe, narejene s svinčnikom, tušem, črno oziroma rdečo kredo, s čopičem ali peresom ter pogosto akvarelirane, so nastajale štiri desetletja in ne po vrstnem redu, marveč ves čas hkrati v različnih skicirkah, slikar jih je večkrat tudi dodajal na deloma že porisane strani. F.K. Skola je skicirke nosil s seboj in danes poznamo, če že vseh njegovih del, vsaj celoten časovni razpon njegovega slikarskega dela. Risbe so namreč v večini primerov tudi datirane in opremljene s topografskimi podatki. Njegove najstarejše znane datirane risbe so iz leta 1806 (modno oblečene ženske figure s tipičnimi pričeskami iz zač. 19. stol.).
F.K. Skola je v letih 1805 – 1808 obiskoval novomeško gimnazijo, bil l. 1809 oskrbnik na gradu Grm pri Novem mestu, v l. 1820 in 1821 na gradu Grmače pri Litiji, l. 1824 pa v Novem mestu. Nato je bil cestni in navigacijski asistent v Ljubljani, na Koroškem, v Krškem, Radečah, Litiji in Novem mestu. V zvezi s svojim poklicem je risal in prerisoval načrte ter tehniško zasnovane risbe. Imel je zelo razvito sposobnost opazovanja, njegova dela se odlikujejo zlasti po veliki natančnosti in risarski spretnosti. Slikal je portrete, pokrajinske risbe in vedute, veliko je upodabljal Savo, trgovski promet na njej, regulacijska dela, pokrajinske podobe Save, risal je tudi razne zanimivosti, naravoslovne posebnosti, umetnine in njihove detajle. V pregled slovenskega slikarstva prve polovice 19. stoletja sodi tudi ime Franca Ksaverja Skole, saj je njegovo slikarsko delo zelo pomembno kot zgodovinski dokument, kot dokumentarna slikovna kronika slovenske pokrajine in življenja pri nas v tem času.
(Viri: Milček Komelj, Franc Ksaver Skola – zapuščinski portret bidermajerskega slikarja, v: Zbornik za umetnostno zgodovino, separatum, Ljubljana, 1979, http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/)
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto hrani v Posebnih zbirkah Boga Komelja precej obsežno slikovno zapuščino Franca Ksaverja Skole (del zapuščine novomeškega tiskarja Janeza Krajca): dve majhni broširani skicirki oz. bloka, dva trdo vezana bloka pokončnega formata ter tri oljne slike na industrijskem platnu, več posameznih risb, nekaj načrtov, zapiskov in pisem. Vse te risbe, narejene s svinčnikom, tušem, črno oziroma rdečo kredo, s čopičem ali peresom ter pogosto akvarelirane, so nastajale štiri desetletja in ne po vrstnem redu, marveč ves čas hkrati v različnih skicirkah, slikar jih je večkrat tudi dodajal na deloma že porisane strani. F.K. Skola je skicirke nosil s seboj in danes poznamo, če že vseh njegovih del, vsaj celoten časovni razpon njegovega slikarskega dela. Risbe so namreč v večini primerov tudi datirane in opremljene s topografskimi podatki. Njegove najstarejše znane datirane risbe so iz leta 1806 (modno oblečene ženske figure s tipičnimi pričeskami iz zač. 19. stol.).
F.K. Skola je v letih 1805 – 1808 obiskoval novomeško gimnazijo, bil l. 1809 oskrbnik na gradu Grm pri Novem mestu, v l. 1820 in 1821 na gradu Grmače pri Litiji, l. 1824 pa v Novem mestu. Nato je bil cestni in navigacijski asistent v Ljubljani, na Koroškem, v Krškem, Radečah, Litiji in Novem mestu. V zvezi s svojim poklicem je risal in prerisoval načrte ter tehniško zasnovane risbe. Imel je zelo razvito sposobnost opazovanja, njegova dela se odlikujejo zlasti po veliki natančnosti in risarski spretnosti. Slikal je portrete, pokrajinske risbe in vedute, veliko je upodabljal Savo, trgovski promet na njej, regulacijska dela, pokrajinske podobe Save, risal je tudi razne zanimivosti, naravoslovne posebnosti, umetnine in njihove detajle. V pregled slovenskega slikarstva prve polovice 19. stoletja sodi tudi ime Franca Ksaverja Skole, saj je njegovo slikarsko delo zelo pomembno kot zgodovinski dokument, kot dokumentarna slikovna kronika slovenske pokrajine in življenja pri nas v tem času.
(Viri: Milček Komelj, Franc Ksaver Skola – zapuščinski portret bidermajerskega slikarja, v: Zbornik za umetnostno zgodovino, separatum, Ljubljana, 1979, http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/)
