Družina Pirc, ki se je ukvarjala z barvarstvom in s trgovino s platnarstvom
Kranj je po 1. sv. vojni postal postal središče tekstilne industrije. Na kranjskem in loškem območju, še zlasti pa v Besnici in v loških hribih, je bilo močno razvito platnarstvo, deloma pa tudi suknarstvo. Blago so kmetje nosili barvat v Kranj, kjer je bila že sredi 18. stoletja barvarska obrt v Pirčevi družini, ki se je nato prenašala iz roda v rod.
Matej Pirc je po materini smrti leta 1856 prevzel barvarno, vendar se je posvetil predvsem trgovini s platnom. Obrt se je razvila zlasti pod njegovim sinom Metodom, ki je barvarno moderniziral. Naročila je dobival iz vse Slovenije, največ pa iz Ljubljane in tudi z Dunaja, iz Trsta, Linza, Celovca. Domačini, predvsem kmetje, so v barvanje prinašali volnene nogavice, jopice, obleke in rute. Poleg lanu so že pred 1. sv. vojno barvali tudi bombaž. Barvo so dobivali iz Nemčije, po želji so tudi tiskali.
Po smrti Metoda Pirca je njegovo delo nadaljeval brat Ciril, ki je imel tudi trgovino s platnom. Barvarna je preživela 1. sv. vojno, leta 1922 pa je bila zaradi konkurence cenejših tovarniških izdelkov prisiljena prenehati z delom.
Matej Pirc je po materini smrti leta 1856 prevzel barvarno, vendar se je posvetil predvsem trgovini s platnom. Obrt se je razvila zlasti pod njegovim sinom Metodom, ki je barvarno moderniziral. Naročila je dobival iz vse Slovenije, največ pa iz Ljubljane in tudi z Dunaja, iz Trsta, Linza, Celovca. Domačini, predvsem kmetje, so v barvanje prinašali volnene nogavice, jopice, obleke in rute. Poleg lanu so že pred 1. sv. vojno barvali tudi bombaž. Barvo so dobivali iz Nemčije, po želji so tudi tiskali.
Po smrti Metoda Pirca je njegovo delo nadaljeval brat Ciril, ki je imel tudi trgovino s platnom. Barvarna je preživela 1. sv. vojno, leta 1922 pa je bila zaradi konkurence cenejših tovarniških izdelkov prisiljena prenehati z delom.
