Sveti Maksimilijan Celjski velja za eno najstarejših in najpomembnejših krščanskih osebnosti na Slovenskem ter pomemben simbol duhovne in kulturne dediščine Celja. Po legendarnem izročilu se je rodil v rimski Celeji v premožni krščanski družini v 3. stoletju. Po smrti staršev je svoje premoženje razdelil revežem, postal duhovnik in kasneje škof v noriškem Lavriaku (današnji Enns). Kot goreč oznanjevalec krščanstva se je v času preganjanja kristjanov vrnil v rodno mesto, kjer je zavrnil zahteve rimskega upravitelja Evlazija, naj se odpove veri. Zaradi zvestobe krščanskemu prepričanju je bil 12. oktobra leta 284 obglavljen, njegovo mučeništvo pa je kmalu preraslo v močan kult, zaradi katerega je postal zavetnik Celja.
Lik svetnika je skozi stoletja navdihoval različne umetnike, med njimi tudi svetovno znano pisateljico in popotnico Almo Maksimiljano Karlin. Ta je leta 1938 napisala obsežen zgodovinsko-duhovni roman Ein Statthalter Norikums (Maksimilijan Celjski), ki ga je v prevodu Jerneje Jezernik leta 2025 izdala Celjska Mohorjeva družba. Avtorica ni želela ustvariti zgodovinske kronike, temveč prikazati notranje duhovne tokove časa in spopad med različnimi svetovnimi nazori. V ospredje je postavila konflikt med Maksimilijanom in rimskim prokuratorjem Evlazijem ter ga dopolnila z nežno ljubezensko zgodbo med mučencem in prokuratorjevo hčerjo Kornelijo. S tem romanom je Karlinova želela postaviti trajen spomenik svojemu rodnemu mestu ter poudariti pomen duhovne zvestobe in moralnega poguma.
Podobo antične Celeje in svetnikovo izročilo pa je v likovni umetnosti posebej zaznamoval slikar in grafik Avgust Friderik Seebacher. Njegov grafični cikel Celeja antiqua et nova predstavlja vrhunec njegovega ustvarjanja. Prvi zvezek je izšel leta 1926 in vsebuje dvanajst jedkanic, ki domišljijsko rekonstruirajo podobo rimskega mesta Claudie Celeie. Na teh podobah so prikazani tudi ključni prizori iz legende o svetem Maksimilijanu. Serija tako povezuje zgodovino, umetniško domišljijo in svetniško izročilo ter vizualno oživlja starodavno mesto, v katerem se odvija zgodba mučenca.
Maksimilijan Celjski zato ni le verska osebnost, temveč pomemben del kulturne identitete Celja. Njegova zgodba je v knjižni izdali Maksimilijana Celjskega skozi literaturo Alme Karlin in likovno umetnost Avgusta Seebacherja dobila novo umetniško razsežnost, ki združuje zgodovino, legendo in duhovno sporočilo. Skupaj ustvarjata bogato pripoved o mestu ob Savinji, kjer se že stoletja prepletajo vera, umetnost in zgodovinski spomin.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maksimilijan-celjski/,
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/celeja-antiqua-et-nova/
