Zanimivosti iz rodoslovja

Takole piše: »Do 2. svetovne vojne, do popisa prebivalstva leta 1941, so bili Butine v Sloveniji naseljeni samo v Kostelu in deloma v predelih proti mestu Kočevje. V druge kraje po Sloveniji so se razširili kasneje. To pomeni, da Butine izvirajo iz istega prednika oz. prednikov rodu Butina, ki so leta 1531 za časa turških vpadov s še nekaj drugimi rodovi uskočili čez mejo iz Hrvaške na Kranjsko, v Kostel. Kljub našemu trudu in tudi drugih, ki raziskujejo uskoško poselitev v Sloveniji, neposredne navedbe plemen, ki so jim dovolili uskočiti ali kakšne druge listine, ki bi to razkrila, niso našli. Tako lahko izvor Butin iz Kostela gradimo samo na domnevah, izhajajočih iz drugih listin in dokumentov, ki opisujejo tisti čas.

Rodbina je uskoškega porekla in verjetno izvira iz plemena Butini oz. Butina, po katerem se je imenovala vas Butina (danes združena z Dusino) sedaj v Vrgorski krajini v Dalmatinski Zagori nad obalnim mestom Ploče (prej Kardeljevo). Ime Butina pa verjetno izhaja iz tamkajšnjega izvira vode (hidronim), ki je ‘butala’ na plan. Pleme je pred turškim osvajanjem teh krajev leta 1477 pod vodstvom franjevcev iz bližnjega samostana v Zaostrogu na obali Jadranskega morja bežalo na sever vse do Karlovca, kamor je po pol stoletja 1531 prišlo v skupini 1000 Uskokov. Nadvojvoda in deželni knez Ferdinand I. Habsburški je tega leta dovolil ‘uskočiti’ beguncem čez mejo na Kolpi v Kostel. Pred tem letom ni zaslediti omenjanja Butin v Kostelu in ne na vsem Kranjskem, po tem letu pa jih najdemo v dveh prvih urbarjih – kočevskem iz leta 1574 in kostelskem iz leta 1570.

Uskoke so tedanji zakupniki gradu Kostel naselili na opustele kmetije v Kostelu, prednike Milana Butine v Laze, kjer jih sledimo domnevno že od 1570. leta, z gotovostjo z listinami pa od leta 1614, ko naj bi bil Blaž Butina (Blassis Putina) tam oskrbnik graščinske zemlje. Iz Laz se je del Butin naselil v Banja Loko, kjer se omenja leta 1681 Štefan Butina (Stephan Butina) na kmetiji Frissig in Paulis Butina na kmetiji Kovač leta 1706.«

Zakaj se sploh ukvarjamo z izvorom družine Butina? Odgovor boste našli v knjigi Vasje Butina Moj rodovnik, Priročnik za raziskovanje rodu. Enega od uvodov je napisal tudi Milan Butina in v njem zapisal: »Prepričan sem, da po osamosvojitvi Slovenije ne bomo vzdržali pritiska širnega sveta na nas, če ne bomo šli po nauke v našo zgodovino. Ne tisto veliko zgodovino, ki je nismo nikoli imeli, saj še kralj Matjaž ni bil slovenskega rodu, ampak po védenje, zakaj smo zmogli obstati do danes, katere lastnosti Slovencev so tiste, ki so našemu narodu omogočile, da smo še vedno tukaj. Iz usod naših neposrednih, družinskih prednikov bomo nabrali več moči za obstoj kot iz „čvekanja” novopečenih politikov takšne ali drugačne ideologije. Pred nami so časi, ko je prepih iz sveta hujši in močnejši kot kdaj koli poprej, ker prihaja iz veliko večjih prostorov. Ta prepih bo zahteval vse naše moči, vso našo moralo in ustvarjalnost, da bomo še vedno in vsem navkljub obstali, zato nam bodo usode naših staršev, prastaršev in njihovih prastaršev dajale dovolj moči, ustvarjalnosti in poguma za naš osebni in narodni obstoj. Dejstvo, da smo še vedno in vsemu navkljub tukaj, potrjuje to upanje. Če bomo o svojih osebnih prednikih več vedeli, bomo nanje osebno ponosni in s tem bolj ponosni tudi na naš narod. In tega nam ne bo dala Evropa, ki ji je za nas vseeno, ampak samo naša prava zgodovina.«

Viri:

Vasja Butina, Moj rodovnik: priročnik za raziskovanje rodu; Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998