Na praznik Vseh svetih, ko se spominjamo svojih prednikov, so se obdržali različni običaji, ki izvirajo še iz predkrščanskega obdobja.
Pogrinjek za verne duše
„Moja stara mama si je v svoji izvirnosti verjetno to navado izmislila kar sama, a se jo jaz vztrajno držim in prenašam naprej na ženski rod naše širše družine. Tako čutim povezanost s svojim rodom. Na dan vernih duš je v mraku, preden je šla na pokopališče preveriti svečke od praznika vseh svetih, stara mami na okensko polico postavila kozarček z vinom in košček potice ali kruha za rajne, ki da imajo ta dan najbolj odprto pot iz nebes do zemlje, ko pridejo pogledat/obiskat še živeče. Nekaj resnice je menda v konstelaciji zvezd in „odprtosti neba” ob teh datumih.” (Majda Cirman)
„Za vse svete smo šli pa vahče nabirat, vse naokrog, s praznimi šolskimi torbami, vse do Žibrš in nazaj. Enkrat sem šla zraven, pa so rekli, da me ne bojo več vlačili s sabo. Kako so bili dobri vahči, taki majhni hlebčki. Ko smo jih prinesli domov, jih je mama posušila, pa smo imeli celo zimo tisti kruh.” (Ivanka Urbas)
