Rusova hiša

V nizki, temačni in vlažni hiši podoficirja Ignaca Rusa je družina Grum živela od  leta 1923 do  leta 1929, ko je Grum prevzel službo zdravnika v Zagorju ob Savi. Z njim je odšla tudi njegova mati, saj je oče Franc, ki je pokopan na šmarskem pokopališču, umrl že leta 1926. 

Ob zidu Grudnove hiše, ki se je nekdaj stikala z Rusovo, smo prisluhnili še enemu izbranemu pismu.

Grum je ob neki priliki dejal, da so hiše prekletstvo. Nelagodje mu je zbujalo tudi njihovo zadnje šmarsko prebivališče. Joži  je v pismu konec leta 1925 o Rusovi hiši zapisal:

»Ali dóma se bojim, zelo se bojim dóma. Tam nekje za vrtovi neka vlažna hiša – – O, Joža. Ne, ne, jaz ne smem domov.«  (ZD II, str. 69)

Slutimo lahko, da se za trudnimi zastori, ki padajo na zaprašene šmarske hiše, skrivajo usodnosti polne zgodbe, ki jih bomo morda spoznali v knjigah Stanke Sirk in Ide Dolšek.