Lega Logatca ob glavni cesti in železniški progi Dunaj-Ljubljana-Trst je pripomogla k temu, da je postal kraj pomembna točka zaledja soške fronte.
Vojna je s pomanjkanjem in svojimi davki zelo prizadela lokalno prebivalstvo. Določeno je bilo, koliko goveje živine mora mesečno oddati vsaka občina, v Logatcu je bilo zbirališče na Čevici pred Tolazzijevim skladiščem. Tudi gozdni posestniki so prispevali svoj delež, vojaška oblast jim je sekala gozdove, les pa so prevažali kmetje in vojni ujetniki. Kmetje so morali dajati tudi seno. Za vojne potrebe so pobirali tudi kovine – od žlic, kotlov, krožnikov, svečnikov, do cerkvenih zvonov, bakrenih streh in piščali cerkvenih orgel.
Pod Sekirico je bilo vojaško letališče, kjer je bila leta 1917 nameščena letalska enota št. 54.
Od junija 1915 je bila v Logatcu tudi zasilna vojaška bolnišnica, in sicer v Blekovi vasi blizu Lokve v hiši na Ernolijevi parni žagi (»Pri Grasiju«). Mimo bolnišnice je tekla ozkotirna železnica – bolnike oziroma ranjence so pripeljali na vagončkih in jih odlagali pred bolnišnico. Ker v tistem času ni bilo drugih analgetikov, so vojakom blažili bolečine kar z domačim žganjem. V kolikor to ni dovolj zaleglo ali bilo pri roki, se je po kraju slišalo kričanje, saj so ljudi operirali kar pri polni zavesti. Tu so opravljali bolj pogoste in enostavne posege, saj je bila to le postaja do bolnišnic v notranjosti države.
Najbolj znan Logatčan, udeležen v 1. svetovni vojni, je bil Beno Hammerlitz iz Dolnjega Logatca. V avstro-ogrski armadi je končal šolo za rezervne oficirje. Najprej je bil pri topništvu, pozneje pa je prešel v letalstvo ter opravil tečaj za letalske izvidnike. Sestreljen je bil junija 1917.
V taboriščih in hišah v Logatcu, na Kalcah, v Hotedršici, Godoviču in Črnem vrhu so bili nastanjeni ruski ujetniki, katerih število je (po pripovedovanjih) naraslo čez 20.000. Te so izrabili za različna dela – polaganje poljske železnice, gradnjo cest (Hrušica, kjer jim je postavljen tudi spomenik), gradnjo predorov itn.
Najbolj znana in živa zgodba naših krajev iz časa 1. svetovne vojne pa je spomin na ozkotirno železnico od Logatca proti Črnemu vrhu.
Viri:
LAJOVIC, Aleš: Idrijska železnica – mit ali resničnost? V: Komunitator, l. 10, št. 57 (dec. 2010), str. 12–14.
LOGATEC : črtice iz življenja kraja in obeh župnij : izdano ob 80-letnici župnije sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu / zbral in uredil Tone Kompare ; [fotografije so prispevali Ivan Černe … [et al.] ; imensko kazalo Franc Milavec]. – V Logatcu : Župnijski urad sv. Nikolaja, 1990.
MIHEVC, Franc: Spomini logaškega vedeža. Logatec : [samozaložba], 1937.
ŠVAJNCER, Janez J.: Logatec v zgodovini. Logatec : Vojni muzej, 2004 (Ljubljana : Prima Print).
