V petek, 28. maja nastopi 70. leto življenja častiti gospod Cilenšek, duhovni svetnik in župnik v Poljčanah.
Rojen je bil v Žalcu v Savinjski dolini, gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Letos obhaja v družbi še treh tovarišev maturantov 50 letnico mature. Izmed tovarišev duhovnikov sta živa samo še dva. Kaplanoval je pri Sv. Marku niže Ptuja in v Kostrivnici, po treh letih je postal župnik v Stopercah in leta 1901 je prišel v Poljčane. Povsod se je z občudovano vnemo trudil za duhovni preporod naroda. V narodnostnih bojih v katerih je hudo trpel, je bil vedno v prvih vrstah. Z ustanovitvijo Posojilnice in konzumnega društva je tako rekoč rešil našega malega človeka pred izkoriščevalci. Leta 1907 je ustanovil Prosvetno društvo in mu ostal v pomoč do danes z besedo in denarjem. S svojim odkritim, pa doslednim delom si je pridobil mnogo prijateljev, radi svoje zdrave, vesele narave pa je deležen spoštovanja vseh. Širom Slovenije je znan kot planinec. Prehodil je vse slovenske gore in švicarske Alpe, 43 krat je bil na Triglavu, skoro je prišel na Mount Blanc, z Materhornom pa je samo „potegnil” svojega planinskega tovariša gospoda Mlakarja Janka. Ker je vedno rad plezal po gorah in je v dušno pastirskih postojankah plezal okoli „štajerskega Triglava”, ga imenujejo „bočki župnik”. Kljub visokim letom ga ta planinska žilica še ni zapustila. Še v tej visoki starosti, ki skriva v sebi težke boje in preizkušnje v življenju, je častiti gospod jubilant vesel in zdrav. Gospod župnik, vsi Vam želimo, da bi še preživel mnogo let tako zdravi in v vedri, preden odpotujete na „večne gore”. Bog Vas živi!
Slovenski gospodar, 26.5.1937
Lojze je vsakemu planincu znan, Cilenšek pa le bolj službenim planincem. Naš Janko (hudomušni ali ne) je vzel svojega Lojzeta na piko in v srce ter ga je — sit venia docto verbo — nekako tipiziral za objekt in subjekt svojih resničnih in resnično izmišljenih planinskih dogodivščin. Ta Lojze, od leta 1901 do danes župnik v Poljčanah, povišan v duhovnega svetnika, je 28. maja nastopil sedemdeseto leto življenja. Porodil se je v Žalcu, gimnazijo je dovršil v Mariboru in obhaja prav letos petdesetletnico mature s še tremi tovariši. Bil je kaplan pri Sv. Marku niže Ptuja in v Kostrivnici, postal je župnik v Stopercah in je kot tak prišel v Poljčane, kjer je poleg svojega brižnega dušeskrbstva kmalu prevzel in obdržal vodstvo v narodnih, gospodarskih in prosvetnih zadevah. Čilost svojega duha in telesa pa si je ohranjeval s planinstvom. Vztrajno in dosledno je prehodil vse važnejše domače planine — na Triglavu, se pravi, je bil triinštiridesetkrat — a se je preizkusil tudi z inozemskimi visokimi Alpami, redno v spremstvu svoje boljše polovice, Janka Mlakarja. Dobrosrčen, sam vesele narave in šaljiv, je soužival, če je Janko skupno »vlekel« njega in samega sebe. Opisal je v »P. V.« 1905 ture ob Triglavu, 1909 in 1910 v Dolomitih.
Neposredno iz Poljčan se strmo dviga kopasti, v svojem skalovju prav strmi Boč, na vrhu razglednega stolpa visok točno 1000 m. Njemu je Cilenšek posvetil vso planinsko ljubezen v večkrat daljših odmorih med svojimi večjimi gorskimi podvigi; prav nikjer v naših planinskih postojankah se ne zbirajo tako tisočerne množice, kakor pri Sv. Miklavžu pod vrhom Boča, kadar popularni župnik Cilenšek tam napove svoje planinsko bogoslužje. Pri nekem planinskem slavju na Boču sem izrekeel domislico, da je Boč naš »vzhodni Triglav«, župnik-svetnik Cilenšek pa »vzhodni Aljaž«. To drži, seveda mutatis mutandis. Kakor je Aljaž leta 1925 doživel svojo osemdesetletnico, tako želimo Lojzetu, da bo ob svoji osemdesetletnici leta 1947 še v živi celoti združen s svojo boljšo polovico, z Jankom Mlakarjem.
Dr. Jos. Tominšek, PV 1937
