Bajčeva ulica se od leta 1993 imenuje po kirurgu, primariju in univerzitetnem profesorju Otonu Bajcu. Potek: nasproti cerkve v Šmihelu do gasilskega doma in železniške proge. Obsega 21 hišnih številk.
Oton Bajc se je rodil 13. novembra 1903 v Ljubljani. Medicino je študiral v Heidelbergu in Innsbrucku, v nevrokirurgiji se je izpopolnjeval v Berlinu in na Dunaju (1934-35), v pljučni kirurgiji pa v Parizu (1956). V letih 1938-45 je bil zaposlen na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, v letu 1945-46 v vojaških bolnišnicah na Sušaku, v Opatiji in Crikvenici, leta 1947 pa je bil šef kirurškega oddelka Vojaške bolnišnice v Ljubljani.
Oton Bajc se je rodil 13. novembra 1903 v Ljubljani. Medicino je študiral v Heidelbergu in Innsbrucku, v nevrokirurgiji se je izpopolnjeval v Berlinu in na Dunaju (1934-35), v pljučni kirurgiji pa v Parizu (1956). V letih 1938-45 je bil zaposlen na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, v letu 1945-46 v vojaških bolnišnicah na Sušaku, v Opatiji in Crikvenici, leta 1947 pa je bil šef kirurškega oddelka Vojaške bolnišnice v Ljubljani.
8. novembra 1948 je prevzel vodstvo kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu in bil njegov predstojnik vse do leta 1976, direktor Splošne bolnišnice pa je bil v letih 1963-76. V času njegovega vodenja je bolnišnica dobila štiri nove oddelke, več kot 50 zdravnikov in novo stavbo na desnem bregu Krke. Pri svojem delu je posebno skrb posvečal travmatologiji in vzgoji kadrov. Bil je med slovenskimi pionirji kirurgije žil, pljuč, kosti, možganov, perifernega živčevja in transfuzije krvi.
Objavil je 33 strokovnih in znanstvenih del doma in v tujini. V letih 1970-76 je bil predsednik Združenja zdravstvenih zavodov SRS. Za svoje delo je dobil številna priznanja: naziv primarij (1939), članstvo v evropski sekciji mednarodnega društva za kardiovaskularno kirurgijo (1962), red dela z rdečo zastavo (1964), Trdinovo nagrado (1965), naziv izrednega profesorja kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani (1965), plaketo Novega mesta (1968), red republike s srebrnim vencem (1973), častno članstvo v Slovenskem zdravniškem društvu (1973). Njegovo delo pomeni prelomnico v razvoju zdravstva na Dolenjskem.
Umrl je 22. marca 1993 v Ljubljani.
Oton Bajc se je rodil 13. novembra 1903 v Ljubljani. Medicino je študiral v Heidelbergu in Innsbrucku, v nevrokirurgiji se je izpopolnjeval v Berlinu in na Dunaju (1934-35), v pljučni kirurgiji pa v Parizu (1956). V letih 1938-45 je bil zaposlen na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, v letu 1945-46 v vojaških bolnišnicah na Sušaku, v Opatiji in Crikvenici, leta 1947 pa je bil šef kirurškega oddelka Vojaške bolnišnice v Ljubljani.
8. novembra 1948 je prevzel vodstvo kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu in bil njegov predstojnik vse do leta 1976, direktor Splošne bolnišnice pa je bil v letih 1963-76. V času njegovega vodenja je bolnišnica dobila štiri nove oddelke, več kot 50 zdravnikov in novo stavbo na desnem bregu Krke. Pri svojem delu je posebno skrb posvečal travmatologiji in vzgoji kadrov. Bil je med slovenskimi pionirji kirurgije žil, pljuč, kosti, možganov, perifernega živčevja in transfuzije krvi.
Objavil je 33 strokovnih in znanstvenih del doma in v tujini. V letih 1970-76 je bil predsednik Združenja zdravstvenih zavodov SRS. Za svoje delo je dobil številna priznanja: naziv primarij (1939), članstvo v evropski sekciji mednarodnega društva za kardiovaskularno kirurgijo (1962), red dela z rdečo zastavo (1964), Trdinovo nagrado (1965), naziv izrednega profesorja kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani (1965), plaketo Novega mesta (1968), red republike s srebrnim vencem (1973), častno članstvo v Slovenskem zdravniškem društvu (1973). Njegovo delo pomeni prelomnico v razvoju zdravstva na Dolenjskem.
Umrl je 22. marca 1993 v Ljubljani.
