Gostja 84. srečanja z Zanimivimi Izolani je bila Rozana Prešern, vodja turističnega društva Šparžin. Pogovor z gostjo je vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper – Capodistria.
Šparžinka Rozana Prešern
Mestna knjižnica Izola je prvi četrtek v oktobru organizirala že 84. večerni klepet z »Zanimivimi Izolani«. V prijetnem okolju Manzioli Wine Bara se je v sproščenem klepetu z Natašo Benčič predstavila Rozana Prešern, vodja turističnega društva Šparžin. Večer je s harmoniko popestril Izolan, Marino Sinkovič.
Rozana Prešern, že štiri leta upokojenka, čeprav bi bilo to glede na njen izgled ter energijo res težko uganiti, prihaja iz Kort, največjega naselja izolskega zaledja. Prav v Kortah oziroma »Kurtah« kot pravijo domačini, tem čarobnem naselju, ki je bogato z vinsko trto in kjer predelujejo odlično oljčno olje, se je začela pisati pravljica o turističnem društvu Šparžin, katerega s svojo neumorno voljo vodi že šesto leto.
Seveda nas je najprej nas je zanimal začetek poti te izjemne osebe, ki je v nekaj letih postala skorajda simbol na vsaki prireditvi povezani s turizmom v naši občini. Tako smo iz odlično vodenega večernega klepeta izvedeli, da je prvih pet let osnovno šolskega izobraževanja prestala v Kortah, kasneje pa je šolanje nadaljevala v Izoli. Kar je bil zanjo seveda precejšen pretres, saj je vajena domačega narečja le stežka kar presedlala na književni jezik zaradi česar je bila s strani sošolcev zasmehovana.
Zaradi te izkušnje se je odločila, da se bo naučila knjižne slovenščine in si zato izbrala najučinkovitejšo pot-knjižnico.
Da pa je Rozana Prešern res izjemna oseba se je pokazalo že zelo zgodaj. Od malega jo je zanimalo področje medicine vendar se njenemu nekdanjemu učitelju biologije nikakor ni zdelo, da je primerna za poklice iz tega področja.
Ampak Rozana je kljub močni opoziciji ostala zvesta pregovorni istrski trmi in vseeno šla na srednjo medicinsko šolo in jo nadvse uspešno tudi končala. Njeno formalno izobraževanje se je nadaljevalo, do dne, ko je postala diplomirana medicinska sestra.
Od kar je upokojena pa, da ima časa celo manj, saj je zdaj na več koncih hkrati in se udeležuje različnih aktivnosti. Veliko časa posveča vnuku in vodenju turističnega društva Šparžin. To je tisto, kar ji je v užitek. Je njena ljubezen zadnjih deset let, od teh ga vodi že celih šest let. Pomen takih društev je izredno velik, sploh pridejo taka društva do izraza v manjših okoljih v nasprotju z npr. mesti. Taka društva namreč ljudi v manjših krajih še bolj povezujejo, skrbijo za redno dogajanje, da le ne pride do mrtvila, da le taka naselja z dušo in bogato zgodovino ne postanejo samo spalna naselja.
Tako tudi v turističnem društvu Šparžin, (ki ni ime kraja, ampak izhaja iz besede šparžišče, to je prostor, kjer raste šparga) skrbijo za oživljanje ter ohranitev dediščine Kort. Tako med njihovimi dejavnostmi hitro zasledimo razne rekreacije, pohode z namenom obujanja dediščine, pohode po okoliških vodnih virih in še mnogo, vse z namenom ohranjanja in obujanja zavedanja o bogatih zakladih Kort. Ki pa so predvsem njeni ljudje, tako gostja. In prav za njih in zaradi njih najde motivacijo za nadaljnje ustvarjanje v društvu.
Jan Bednarik
