Z gradnjo mesta se je tudi šolsko življenje premaknilo iz obrobja proti novemu središču.
Iz Šempetra sta se v Novo Gorico najprej preselila Gimnazija in dijaški dom, solkanske barake so sčasoma zapustili bodoči lesarji, Nova Gorica je v naslednjih desetletjih postala pravo šolsko središče. Ko so brigadirji, ki so gradili Novo Gorico, iz bivalnih prostorov pospravili krampe in lopate, so te stavbe postale prostori osnovne šole, gimnazije in dijaškega doma. Prvi goriški srednješolci so bili starejši od mesta. Veliko je bilo tudi takih, ki so bili zaradi težkih vojnih in povojnih razmer že kot otroci ločeni od svojih družin, zato dijaški dom ni bil njihov drugi dom, pač pa kar prvi. Šole in učenci so rasli skupaj. Gimnazijo je iz Šempetra čez poletne počitnice selila prostovoljna dijaška skupina. Šolsko igrišče so gradili učenci med urami športne vzgoje.
Prve generacije goriških srednješolcev so postavile temelje gospodarskemu in intelektualnemu življenju bodočega mesta. Z mladostno zagnanostjo so dejansko verjeli v lepšo prihodnost, niso gradili samo mesta, pač pa tudi njegovo duhovno vsebino. Nekateri pričevalci prvih srednješolskih generacij so ta optimizem ohranili vse do danes. Mnogih žal ni več med nami. Nekateri dijaki so se v mesto vrnili kot profesorji in dali svoj pečat novim generacijam. V petdesetih letih so se v mesto začele priseljevati mlade družine. Rodili so se prvi Novogoričani. Včasih kar doma. Prvi vrtec je deloval v enem od ruskih blokov.
Največ spominov se je ohranilo na prvo goriško osnovno šolo na Grčni, na Havajih. Tja so otroci hodili po pogosto blatnih poteh skozi borov gozdiček. Pozneje so uvedli avtobusni prevoz. Učilnice so bile polne, ogrevale so jih peči na drva. Nekateri razredi so bili podprti z lesenimi stebri. Med stavbami je hodil šolski sluga, ki je ročno zvonil z velikim zvoncem v roki začetek in konec ure. Za malico so včasih razdeljevali hrano iz ameriških paketov, običajno so si učenci prinesli skromno malico od doma. To štirirazrednico je leta 1951 obiskovalo 111 učencev. Leta 1961 je vrata prvič odprla nova osemletna osnovna šola s štiriindvajsetimi učilnicami, v desnem delu stavbe je nove prostore dobila goriška gimnazija. V prostore, ki jih je zapustila gimnazija, se je vselila Delavska univerza, na Grčni je ostal dijaški dom. Šolski prostori so postali stalni, številni dijaški domovi posameznih srednjih šol so se sčasoma združili v eni stavbi dijaškega doma.
Razvoj šolstva je nudil številne stalne zaposlitve. V prvih dveh desetletjih je novogoriško šolstvo pognalo dovolj močne korenine, da je uspešno kljubovalo vetrovom novih šolskih reform, ukinjanju in uvajanju, bogatenju in siromašenju šolskih programov v naslednjih desetletjih.
