Hudetova, po domače Hlačmanova, danes Müllerjeva hiša stoji v križišču Adamičeve in Ljubljanske ceste.
Predletom 1941 je bila tu Hlačmanova domačija z gostilno. Hlačman je bil znankvartopirec, ki je zapravil hišo. Kupili so jo Müllerjevi, ki soprišli iz Bele krajine. Nekaj časa so imeli gostilno, ves čas pa trgovino.Ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 so hišo bombardirali. V pritličju jenekaj časa delal zobozdravnik, po letu 1945 je tu delovala občina, župan jeimel dve pisarni, in šola, en razred za glasbeni pouk in razred za knjižnico.Po drugi svetovni vojni so Müllerjevo premoženje nacionalizirali in oče jemoral kot trgovec delati v trgovini Zdenka v drevoredu v Grosupljem.
Kjerje danes slaščičarna, je bil včasih hlev, kjer je danes trgovina Zlata nit, jebila do leta 1947 gostilna. Leta 1958 je oče umrl. Iz te družineizhaja Jakob Müller, profesor slovenskega in srbohrvaškega jezika, kije nekaj let učil v OŠ Grosuplje, eno leto v Kopru, nato pa se jezaposlil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Nekaj časa jedelal na leksikografiji, zadnje čase pa je aktiven v terminoloških komisijah.
„Hlačman, prvi lastnik te hiše,je rad kvartal. Tudi v Trst je hodil ‘metat hudičeve podobice’. Ko je nekočpriigral lepo vsoto in zbrani igralci niso hoteli prekiniti igre, je Hlačmanpustil plašč in suknjič v igralnici ter jo z vlakom popihal domov.
Leta 1895 je tudi Grosuplje streselpotres. Pri Hlačmanu so ravno metali karte. Vsi gostje s kvartopirci vred sopobegnili na prosto, prepričani, da je hudič prišel po njihove kvartopirskeduše,” je zapisal profesor Jakob Müller.
