Ena od zanimivih zbirk, ki jih hranimo v Gorenjskem muzeju, so razglednice gorenjskih krajev iz druge polovice 20. stoletja. Zbirka obsega že več kot 2400 kosov in se sproti dopolnjuje.
Vse do konca prejšnjega stoletja so bile razglednice zelo priljubljene za dopisovanje, pošiljanje sporočil in pozdravov z izletov. Od šestdesetih let 20. stoletja naprej, ko se je uveljavila in je postala dostopnejša barvna fotografija, so črno bele razglednice dokončno zamenjale barvne. Postajale še bolj zanimive, raznolike in vedno bolj priljubljene. V muzejski zbirki so najštevilčnejše razglednice iz obdobja od šestdesetih do osemdesetih let 20. stoletja. To je bil čas velikih gradenj in hkrati vse večjega pomena turizma. Razglednice so pogosto tiskali tudi še v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja, ko je tudi njihova podoba postala bolj raznolika. Zanimanje za razglednice se je močno zmanjšalo z uveljavljanjem novih digitalnih medijev.
V desetletjih po drugi svetovni vojni so tako mestna naselja kot vasi zaznamovale velike urbanistične spremembe s številnimi novogradnjami. Zato so razglednice pomemben dokument prostora in časa ter hkrati zanimivo in zelo povedno muzejsko gradivo. Fotografije krajev, ki so bile v različnih časovnih obdobjih natisnjene na razglednicah, nam omogočajo, da sledimo razvoju posameznih krajev in njihovim spremembam skozi čas.
V muzejski zbirki so najštevilčnejše razglednice gorenjskih mest Kranja, Jesenic, Tržiča, Radovljice, Škofje Loke in Kamnika ter najpomembnejših turističnih krajev Bleda, Bohinja, Kranjske Gore, Planice, Jezerskega in Vršiča. Na razglednicah mest je običajno upodobljeno krajevno središče. Poleg starih mestnih jeder in najpomembnejših kulturno zgodovinskih spomenikov, so na razglednicah novejšega časa zelo pogoste fotografije novih javnih zgradb, okrog katerih so se oblikovala nova mestna središča. Velikokrat je na eni razglednici uporabljenih veliko število različnih motivov, ki naj bi pričali o sodobnem napredku kraja. Na panoramskih fotografijah lahko sledimo širitvi mest z novimi industrijskimi predeli in stanovanjskimi soseskami.
Motivi na razglednicah turističnih krajev se niso veliko spreminjali, običajno so bile izpostavljene najbolj prepoznavne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Pogosti so tudi posnetki hotelov in druge nove turistične infrastrukture v kraju. S turističnim razcvetom, so svoje razglednice dobivale tudi večja vaška naselja. V teh krajih je bil vpliv mestnega življenja in urbanizacije najmočnejši. Tradicionalna vaška jedra in kmetijske stavbe so izginjali in temu procesu lahko najbolje sledimo s primerjavo starih in novejših razglednic. Razglednice so običajno izdajala lokalna turistična društva, ki so skrbela za ureditev krajevnih središč.
V drugi polovici 20. stoletja so bile razglednice najbolj razširjen turistični spominek in najpogostejši način turistične promocije. Bile so zelo priljubljen način pošiljanja pozdravov, ki je vrhunec doživel v obdobju od šestdesetih do osemdesetih let 20. stoletja, nato pa je proti koncu stoletja, z množično uporabo elektronskih medijev, pisanje razglednic počasi začelo zamirati.
Mag. Monika Rogelj
