V torek, 8. aprila 2014, ob 18. uri vljudno vabljeni v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto na predavanje prof. dr. Janeza Bogataja.
Brez dvoma so današnje potice najbolj razpoznavne sladice Slovenije, so odraz in posledica pestrega dogajanja in vplivov na našem ozemlju v stoletjih zgodovinskega razvoja. Potice so se v zgodovini razvijale med vplivi furlanske gubance, srednjeevropskih ali podonavskih močnatih pogač in kolačev. Slednji so predstavljali predvsem praznične in obredne vrste kruhov in so imeli verjetno eno najstarejših, tudi ritualnih, božanskih oblik v podobi kroga s piko.
Razvoj potic je potekal z razvojem prazničnih pogač in kolačev, ki so jih poznali tako kmetje kot tudi vrhnji družbeni sloji. Šele slabi dve stoletji so lončarji uveljavili okrogli lončeni pekač s središčnim tulcem, imenovan tudi »potičnica«, ki je izdelavo potice privedel do današnjega načina. Predvsem je poenostavil način izdelave, ki omogoča oblikovanje potičnega zvitka z luknjo v sredini …
… To je le del zgodovine ene najbolj znanih slovenskih jedi. O njej je napisal knjigo »Potice iz Slovenije« prof. dr. Janez Bogataj. V njej govori o zgodovinskem razvoju in tudi naših sodobnih odnosih do te odlične sladice, ki ji moramo še zlasti v pričakovanju praznikov posvetiti posebno pozornost.
Razvoj potic je potekal z razvojem prazničnih pogač in kolačev, ki so jih poznali tako kmetje kot tudi vrhnji družbeni sloji. Šele slabi dve stoletji so lončarji uveljavili okrogli lončeni pekač s središčnim tulcem, imenovan tudi »potičnica«, ki je izdelavo potice privedel do današnjega načina. Predvsem je poenostavil način izdelave, ki omogoča oblikovanje potičnega zvitka z luknjo v sredini …
… To je le del zgodovine ene najbolj znanih slovenskih jedi. O njej je napisal knjigo »Potice iz Slovenije« prof. dr. Janez Bogataj. V njej govori o zgodovinskem razvoju in tudi naših sodobnih odnosih do te odlične sladice, ki ji moramo še zlasti v pričakovanju praznikov posvetiti posebno pozornost.
