Razstava ob 60-letnici Mariborske knjižnice
Mariborska knjižnica letos praznuje. Od tistega 8. februarja jepreteklo že 60 let. Leta 1949 je z združitvijo dveh manjših knjižnicKolodvorske in Koroške četrti nastala Mestna knjižnica KUD JožeHermanko. Hkrati je delovala Delavska knjižnica pod okriljem Območnegasindikalnega sveta, ki je v naslednjih letih dosegla status najboljšeknjižnice takratnega časa v Sloveniji. Leta 1953 je Društvo prijateljevmladine ustanovilo Pionirsko knjižnico, leta 1954 pa je bilaustanovljena Mestna javna knjižnica, leta 1960 pa sta se obe knjižnici– Pionirska in Mestna – združili v eno. Svoj pionirski oddelek je leta1965 dobila tudi Delavska knjižnica na Taboru. Po projektuReorganizacija mreže ljudskih knjižnic v občini Maribor, za katerega sozaslužni Ignac Kamenik, Bruno Hartman in Zlata Kert, sta se leta 1970združili Mestna in Delavska knjižnica in od leta 1971 nosimo ime Mariborska knjižnica.
Mreža in različne oblike knjižnične dejavnosti Mariborske knjižnice sose nenehno širile, trenutno je v njo vključenih 19 enot in bibliobus.Svoje poslanstvo širimo med vse generacije – od mladih pa do tretjegaživljenjskega obdobja. Za razvoj posameznih strokovnih področij sozaslužne mnoge generacije knjižničarjev, ki so s strokovnim delom,znanjem in entuziazmom oblikovale današnjo podobo Mariborske knjižnice.Knjižnico so skozi šest desetletij vodili ravnateljice in ravnatelji –Aleksander Krošl, Marija Bavčer, Vlado Hribernik, Jan Baukart, MartinaIvanuša, Milena Hribernik, Ljudmila Krajnc, Saša Tonejc, Ignac Kamenik,Nada Gaborovič, Darja Kramberger, Marijan Žnidarič in Dragica Turjak.
Ob 60 letnici naše ustanove smo v Knjižnici Rotovž pripravili preglednorazstavo delovanja Mariborske knjižnice in tudi z njo sledimo cilju, kismo ga zapisali pred desetimi leti – ob 50 letnici – na temeljihpreteklosti snujemo prihodnost.
Desanka Tavčar-Pernek
Mreža in različne oblike knjižnične dejavnosti Mariborske knjižnice sose nenehno širile, trenutno je v njo vključenih 19 enot in bibliobus.Svoje poslanstvo širimo med vse generacije – od mladih pa do tretjegaživljenjskega obdobja. Za razvoj posameznih strokovnih področij sozaslužne mnoge generacije knjižničarjev, ki so s strokovnim delom,znanjem in entuziazmom oblikovale današnjo podobo Mariborske knjižnice.Knjižnico so skozi šest desetletij vodili ravnateljice in ravnatelji –Aleksander Krošl, Marija Bavčer, Vlado Hribernik, Jan Baukart, MartinaIvanuša, Milena Hribernik, Ljudmila Krajnc, Saša Tonejc, Ignac Kamenik,Nada Gaborovič, Darja Kramberger, Marijan Žnidarič in Dragica Turjak.
Ob 60 letnici naše ustanove smo v Knjižnici Rotovž pripravili preglednorazstavo delovanja Mariborske knjižnice in tudi z njo sledimo cilju, kismo ga zapisali pred desetimi leti – ob 50 letnici – na temeljihpreteklosti snujemo prihodnost.
Desanka Tavčar-Pernek
