V obdobju delovanja čitalnice v Ljutomeru (delovati pričela 2. februarja 1868; prenehala septembra leta 1945) je 9. avgusta 1868 potekala organizacija 1. slovenskega tabora, prvega slovenskega množičnega narodnopolitičnega zborovanja »pod milim nebom«.
Na taboru, katerega predsednik je bil dr. Radoslav Razlag, je okoli sedem tisoč zbranih gostov, »ki so prišli od blizu in od daleč« podprlo zahtevo po Zedinjeni Sloveniji in uradni rabi slovenskega jezika v javnem življenju. Med govorniki na taboru so bili: Ivan Kukovec, dr. Valentin Zarnik, Božidar Raič, Dr. Matija Prelog, dr. Josip Vošnjak.
Pomembnosti prvega slovenskega tabora so se ljutomerski čitalniški rodoljubi dobro zavedali, kajti tabor je naznanil tudi novo obdobje v obrambi temeljnih narodnih pravic. Bil je višek slovenske narodne zavesti in neke vrste plebiscit za Zedinjeno Slovenijo. Prav tako je odprl pot taborskemu gibanju in dal prepoznavnost Slovencem v monarhiji. Med leti 1868-1871 se je skupaj zvrstilo 18 taborov in prvi je bil v Ljutomeru.
Vir:
Ratiznojnik, A.: Ob 150. obletnici čitalnice in 1. slovenskega tabora v Ljutomeru 1868-2018. Sporočilo za medije, 2018.
