skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

6. januar 1848 - v Novem mestu prvič uprizorijo Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
6. januar 1848 – v Novem mestu prvič uprizorijo Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta. Je priredba Beaumarchaisove satire Veseli dan ali Figarova svatba, ki je bila tedaj najbolj revolucionarna komedija v svetovni literaturi. Linhart se je moral dolgo otepati s cenzuro, preden je veseloigra leta 1784 prišla na oder. Za to so vedeli tudi v Avstriji in ni smela na dunajski oder, smela pa je iziti v knjižni izdaji, zato je Linhart upal, da bo poslovenjena in predelana morda ušla cenzuri, vendar se je uštel.

Komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato je bilo delo uprizorjeno šele leta 1848, po marčni revoluciji, in sicer v Novem mestu.

Ta veseli dan je situacijska veseloigra, saj komične situacije povzročajo predvsem spletke, pasti, ki jih baronu pripravljajo protiigralci, pa tudi naključni dogodki. Linhartove osebe so smešne zaradi povsem običajnih človeških napak in slabosti. Tudi pozitivne osebe niso povsem brez njih. Ljubosumna sta oba – Matiček in baron.
Četrti prizor drugega dejanja je uglasbil slovenski skladatelj, Linhartov sodobnik Janez Krstnik Novak, v vokalno-instrumentalni skladbi z naslovom Figaro.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ta_veseli_dan_ali_Matiček_se_ženi

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.