skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Ptuj v času med obema vojnama



V času po 1. svetovni vojni je bil ptujski okraj močno agrarno in neurbanizirano območje. Industrijske zmogljivosti tega območja so bile majhne. Obrt in trgovina nista imeli pomembnejšega izvoznega deleža. Obrt se je omejevala le na potrebe mesta in kmečke okolice, trgovina pa ni segla mnogo čez krajevne potrebe. Zapora nekdanjih tržišč ter tuja konkurenca je močno prizadela zlasti obrtniški stan.
Mestno zaledje je bilo izrazito agrarno. V času med obema vojnama je Ptuj sicer ohranil funkcijo pomembnega tržišča in posrednika v izvozu poljščin, vina, živine, kož, mesa in mesnih izdelkov, a se je zaradi izgube starih tržišč prejšnji izvoz občutno zmanjšal. Spremenjene tržne razmere, neorganiziran odkup kmetijskih pridelkov, vinogradniška kriza in prometna zaostalost okraja so slabile položaj kmetijskih proizvajalcev Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih goric.
Ker kmetijstvo zaradi majhnih posesti ni moglo preživeti vseh, se je odvečna delovna sila največkrat zatekla v mestno občino, ki je tudi po 1. svetovni vojni ostala močno središče nemškega kapitala. Približno polovica trgovskih in industrijskih obratov ter obrtnih delavnic je bilo last ptujskega nemštva, ki je po vojni prevzelo jugoslovansko državljanstvo in uspelo ohraniti gospodarski monopol. V njihovih rokah je bilo tudi veliko vinogradov in posesti v okolici Ormoža in vinorodnih okoliših Haloz, v Ptuju pa so posedovali več kot polovico stanovanjskih poslopij. Boj za ekonomsko eksistenco je slovenske ljudi spravljal v odvisnost od nemškega kapitala.
Čeprav se je zaradi nemškega izseljevanja narodnostno razmerje v mestu spremenilo v prid Slovencem, so slovensko-nemška nasprotja ostala nenehni spremljevalec dogajanj na Ptuju. Gospodarsko močna nemška manjšina je sicer izkazovala »lojalnost« novi jugoslovanski državi, a izkoriščala gmotne težave mestne občine ter strankarske razprtije nove oblasti v svojo korist. Svoja društva in organizacije je spretno izrabljala v politične, protidržavne namene, odkrito pa je svoja hotenja začela izražati po zmagi hitlerizma. Vse to je pri slovenskem prebivalstvu na Ptujskem sprožilo mnoge narodnoobrambne akcije. Poslanstvo krepitve narodne zavesti je slonelo na slovenskih šolah in društvih – aktiven člen teh dogajanj je bila tudi ptujska dijaška mladina.

Photo

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.