Rokopisna kronika Knjižnice Brežice

O ustanovitvi brežiške knjižnice je po pripovedovanju prve knjižničarke Franje Mačkovšek, učiteljice na osnovni šoli v Brežicah, Savica Zorko v kroniko zapisala tole:

»Junija 1945 sem dobila od funkcionarjev na tedanjem okraju v Brežicah nalog, naj ustanovim tu knjižnico. Odšla sem takoj na delo. Ker je okupator uničil skoro vse slovenske knjige, je bila prostovoljna zbirka teh v letih 45/46 zelo majhna. Nekaj dijakov iz pripravljalnih tečajev na gimnaziji, kjer sem takrat poučevala, je nabiralo po posameznih hišah v mestu knjige. Nabrali smo zelo malo. Zato sem poklonila knjižnici okoli 15 leposlovnih in okrog 30 mladinskih knjig, ki so se mi ohranile skrite na podstrešju. Ker s tem še ni bilo mogoče začeti knjižnice, sem se obrnila na vse ljubljanske založbe (Učiteljska, Nova založba, Državna) s prošnjo za poklonitev slovenskih knjig novoustanovljeni Ljudski knjižnici v Brežicah. Vsi so se prošnji odzvali, posamezne založbe so darovale od 15 do 25 novih leposlovnih knjig. To je bil temelj sedanji knjižnici.

Istočasno z nabiranjem slovenskih knjig je bila v Brežicah še ena akcija, namreč pobiranje vseh nemških knjig, ki jih je pustil okupator. Teh je bilo več kubičnih metrov in so jih z vozički privažali z vseh koncev mesta v gimnazijo, kjer sem jih v juniju, juliju in avgustu sortirala na znanstvene, leposlovne, mladinske in nacistične. Večino teh knjig so s kamionom odpeljali v Ljubljano, kjer je Univerzitetna knjižnica knjige znova pregledala in nerabne izločila za odpad. V ljudsko knjižnico ni prišla nobena teh knjig, ker je bila v izseljeniškem pasu parola: nekaj let nobene nemške knjige!

Za knjige, ki smo jih odstopili Univerzitetni knjižnici, nas je ta za revanžo napotila s toplim priporočilom na Ljudsko knjižnico Celje. Res se je ta izkazala s preko 100 novimi slovenskimi knjigami in tako je bila možnost obstoja ljudske knjižnice Brežice zagotovljena. Bila je prva v okraju. V zimi 45/46 je že redno izposojala.«

Za priokus nekaj nadaljnjih zapisov v kroniki:

• 1. 2. 1948 ustanovljena podružnica Ljudske knjižnice Brežice v javni bolnici na splošnem oddelku. 1. 5. 1949 pa druga podružnica na pljučnem oddelku. Prvo vodi od ustanovitve tov. Kolar Rezika, boln. šivilja, drugo pa vsakokratna bolničarka na oddelku.

• Proti koncu l. 1954 je bila ustanovljena knjižnica pri Sindikalni podružnici brežiške opekarne. Moje mnenje je sicer bilo, da ni to najbolj primerno, ker deluje v razdalji 2 km močna knjižnica, a ker je nekaj članov, na čelu tov. Vogrinc Ivan, šofer, ustanovitev kljub vsemu želelo, je bila v januarju 1955 otvorjena z glavnim namenom, da bi si opekarniško delavstvo izposodilo čim več knjig. Knjižnici je dal na posodo tov. Vogrinc vse svoje knjige. Ker jih je kljub temu bilo za izposojanje premalo, je Ljudska knjižnica Brežice napravila v njej svojo izpostavo s 50 knjigami, ki se naj bi vsakih nekaj mesec menjale.

• V l. 1953 je bila ustanovljena zasilna čitalnica, v šolski učilnici na klopeh, po preselitvi v sobo pa v kotu knjižnice. Čitalcem je na razpolago mnogo listov in revij: Obzornik, Knjiga 55, Ljudska prosveta, Borec, Tovariš, Naši razgledi, Posavski (nato Zasavski) tednik, Slovenski poročevalec, Turistični vestnik, Glasilo slepih,  Socialna misao, Pavliha.

• Od preselitve knjižnice v nov prostor, v Ulici prvih borcev 21, je treba za sobo plačevati najemnino in razsvetljavo (mesečno naprej). Vodarine po sklepu hišnega sveta ne plačujemo.

• Kurivo za sezono 1955/56 sem kupila iz sredstev IOD, ker bo treba dnevno več ur delati v knjižnici neprekinjeno zaradi pregledovanja iger. Tudi žaganje in sekanje gre iz sredstev IOD.

• Knjižničarka Savica Zorko, ki je doslej upravljala knjižnico 9 let brezplačno, je postala ob svoji službeni upokojitvi 1. 9. 1955 honorarno nastavljena moč z mesečnimi prejemki 6 000 din in obveznostjo 42 ur tedensko (7 ur dnevno s prostim torkom, ker v nedeljo knjižnica posluje). Aprila 1957 prejemki zvišani na 8 000 din.

• V oktobru 1965 smo pričeli 14 dnevno objavljati po radiu Brežice novosti v naši knjižnici. To objavljanje smo prekinili v počitniški dobi, nadaljevali ga bomo v bralni sezoni 1966/67.
• V  avgustu 1966 je bila registrirana Ljudska knjižnica Dobova.
• Ob primerjavi statistik iz leta 1965 in 1966 smo ugotovili, da se je promet v knjižnici zmanjšal. Kaj naj bi bil vzrok? Urejena pionirska in gimnazijska knjižnica, v čitalnici je več bralcev, ki prebirajo dnevne časnike in revije, razprodaje knjig založb: Mladinske knjige, Cankarjeve in Državne založbe Slovenije in ne nazadnje tudi televizija.
• V letu 1967 so knjižničarke pričele tudi tipkati listke za naslovni katalog za knjige, ki so izšle v  tem letu, za novejše pa se bodo v bodoče sproti pisali. Katalog bo v veliko pomoč knjižničarkam in bralcem. Knjižnica je izposojala rekvizite in dramska dela prosvetnim društvom in šolam.
• Medbibliotečna izposoja je bila živahna preko celega leta 1968. Izposojali smo si knjige iz NUK-a v Ljubljani in iz celjske študijske knjižnice za dijake gimnazije, trgovske šole in izredne študente na PA v Ljubljani. Z medbibliotečno izposojo si nekako pomagamo nadomestiti knjige, ki jih zaradi premalo finančnih sredstev ne moremo nabaviti. Ameriška ambasada – oddelek za tisk in kulturo nam od časa do časa pošlje ameriške revije, ki jih bralci prav radi pregledujejo v čitalnici in doma. Časopisne izrezke o gospodarstvu, kulturi in drugih dejavnostih v občini Brežice, izrezke s podatki o raznih avtorjih, delih, o strokah, ki so v knjigah redko opisane; vse to smo sortirali v kuverte z napisi in jih vložili po abecedi gesel. Te izrezke uporabljajo dijaki pri izdelavi seminarskih nalog, referatov itd.
• 1969: (Katalogiziranje) – pisanje abecednega imenskega in avtorskega kataloga le počasi napreduje, potrebna bi bila še vsaj ena delovna moč, da bi se knjižnica popolnoma uredila. Veliko knjižnega fonda je še treba zvezati – Obzorniki, Borec, Tovariš – in prevezati. Problem bo zavijanje, ker je papirja, ki smo ga dobili pri Dinosu, zmanjkalo, papir v redni prodaji pa je preslab in se hitro strga. Nove knjige se ovijajo v polivinil.

• 1973: Knjižnica je uvedla letno članarino (učenci – 8,- din, dijaki in vajenci – 12,- din, odrasli 20,- din). Bralci so se lahko sami odločali za članarino ali za plačevanje izposojnine. Odmev je bil pozitiven. Izposoja in obisk se je zelo povečal. Za enkratno plačano članarino lahko preberejo neomejeno število knjig, držati pa se morajo izposojevalnega roka, v nasprotnem primeru plačajo zamudnino.