skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

"Varuh speče kmečke banke" v Gorici, obnovitelj njenega delovanja in njen dolgoletni ravnatelj

Tik pred drugo svetovno vojno sta v Gorici še vedno delovali dve slovenski banki, Kmečka banka in Goriška ljudska posojilnica. Poslovanje je bilo zelo “diskretno”, da ne bi vzbudilo pretirane pozornosti s strani fašistov. Tudi naziv dveh bank je bil v italijanskem jeziku, saj je bila slovenščina prepovedana. Lastništvo je pa čudežno ostalo v slovenskih rokah. Goriška ljudska posojilnica je morala prav v tem obdobju popustiti in je prišlo do razpusta, kajti je bila pod udarom zaradi njenega nepremičninskega imetja (predvsem stavba v Gospodski ulici in tri stavbe društva Šolski dom v Križni ulici in v ulici Randaccio), ki je bilo pravi trn v peti za italijanske oblasti. 22. januarja 1923 je bila registrirana na goriškem sodišču pogodba, s katero so dr. Anton Gregorčič, predsednik društva Šolski dom ter odbornika društva prof. Franc Sivec in tiskar Ljudevit Lukežič, pred notarjem Mariom Pascolettom, prodali omenjene tri stavbe društva Šolski dom profesorjem Andreju Tabaju (njegov brat Blaž Tabaj je bil svak Ivana Rijavca), Francu Žigonu in Andreju Pavlici, da bi vsaj stavbe rešili pred fašističnimi oblastmi. Nastala je situacija, v kateri je na začetku Centralna posojilnica, kasneje pa Goriška ljudska posojilnica, upravljala tudi omenjene tri stavbe in je prišlo celo do tega, da ji je goriška občina morala plačevati najemnino za šole, kar je hudo razdražilo italijanske nacionaliste in oblasti, ki so povsem upravičeno sumile, da dotični dohodki služijo za vzdrževanje slovenskih društev in širjenje slovenskega tiska. Na ta način je vsaj nepremičninsko premoženje posojilnice bilo rešeno in je preživelo fašistično obdobje in drugo svetovno vojno. 

Read more

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.