»Vojna nas je zatekla nepripravljene, neizkušene in nezrele za tako hude preizkušnje, kot jih je prinesel ta čas. Na srečo smo vsi preživeli, čeprav so vzeli očetu najprej trafiko, zatem pa še trgovino. Nameravali so nas izseliti, toda po nekem čudnem naključju smo ostali na vasi, ki je štela le sedemnajst hiš.«
Štefka se je povezala z odporniškim gibanjem, posebej z Antonom Olstrakom, trgovskim pomočnikom pri trgovcu Ivanu Beraniču v Majšperku, kjer je imelo odporniško gibanje močno oporišče. Leta 1942, ko so začeli Nemci v vojsko mobilizirati tudi slovenske fante, je Olstrak odšel med partizane v Pohorje. Štefka, ki je bila izučena trgovka, je prišla v Majšperk, da bi nadaljevala njegovo delo in 1. februarja 1943 nastopila službo kot trgovska pomočnica v trgovini Ivana Beraniča. Kot partizanka Zora je zbirala hrano, sanitetni material, obleke, obvestila, pomagala je tudi pri skrivanju in negi ranjenih partizanov in se povezala z ilegalci na terenu ter interniranci v Strnišču, ki jim je pomagala, da so pobegnili in se priključili partizanom. Decembra 1944 ji je grozila aretacija, zato je odšla v ilegalo. Poslana je bila na Bolfenk in bila dodeljena centru, kot se je tedaj imenovalo politično vodstvo ptujskega okraja. Tu je skrbela za oskrbo s hrano za terenske borce, aktiviste in kurirje centra. Februarja 1945 so jo Nemci ujeli ter zaprli najprej v Stopercah, nato pa v Majšperku. Kot je zapisala, je tedaj preživela tri grožnje z usmrtitvijo ter uspela pobegniti in se vrniti med partizane. Osvoboditev maja leta 1945 je pričakala na Ptujski Gori.
