Stavbo nekdanjega minoritskega samostana so že konec 19. spremenili v kaznilnico. V času med obema vojnama je poslopje sodnih zaporov dobilo ime Stari pisker, v njem so bili zaprti politični zaporniki in kriminalci.
Ko so nemške oblasti aprila 1941 iz Starega piskra izpustile dotedanje zapornike, je bil ta pripravljen za sprejem aretirancev. Prve zapornike je Stari pisker sprejel 22. aprila, sredi maja pa je bilo v prostorih zapora natrpanih že 700 zapornikov. V prvih mesecih vojne so bili v Starem piskru zaprti slovenski izobraženci, po vojni priseljeni Primorci in ostali Slovenci, predvideni za izselitev. Stari pisker je bil največje prehodno taborišče za deportacije ljudi s celjskega območja. Z zaporniki so ravnali zelo slabo, veliko je bilo tudi poniževanja.
