Črtica Samoten pogovor je bila prvič objavljena 30. januarja leta 1915 v Slovenskem narodu (1868–1943). Pred prvo svetovno vojno je bil to vodilni liberalni časopis in prvi slovenski dnevnik.
Obraz
Ta obraz je bil okrogel, droben, več zgrbljen, sivkasto blede polti … Ko je sedel, me je pogledal smehljaje. Živ in trd je bil pogled teh rjavih oči, globoko je segel, ni prizanašal … Brki so se narahlo tresli ob na pol ljubeznivem, na pol porogljivem nasmešku.
V tistem trenutku, ko se je prikazal v kamrici, nisem bil nič osupel; ni mi prišlo na kraj misli, da je umrl oče pred štirimi meseci in da leži globoko pod zmrzlo prstjo in snegom daleč, sam in pozabljen.
»Kako pa drugače živiš? Kaj počneš?« me je izpraševal. Ves čas ni izginil z njegovih brk tisti strašni smehljaj …
Angel
»Saj ste jo poznali. Sami ste videli tiste njene vdane oči, polne dobrote in ljubezni. Če bi sam angel prišel iz nebes, ne bi mogel imeti drugačnih oči. Kadar se spomnim nanje, mi gre dvoje sinjih, jeklenih nožev skozi srce, da se prikaže kri …«
Vstal je in segel po klobuk. »Kaj je storiti?« sem planil.
Na pragu se je okrenil, zlovoljen in porogljiv je bil njegov smehljaj. »Odeni se do vratu in si naroči drugo skodelico čaja … in misli cmokaje na tiste angelske oči! Vse drugo bo že bog poravnal!«
