O poteku prijateljske hokejske tekme so bralci izvedeli ob spremljanju izdaj Jutra v soboto, nedeljo in dan po tekmi.
Pred pričetkom tekme je goste v imenu Ilirije pozdravil njen generalni tajnik gospod Betetto. Celovčani so se zahvalili z običajnim hokejskim pozdravom, ki je zvenel kot nekakšen zamorski bojni krik. Ta pozdrav je bil za naš prostor prav neobičajen, je pa gledalcem zelo ugajal, kakor je poročalo ponedeljkovo Jutro. Takoj nato se je tekma pričela.
Pri moštvu celovškega hokejskega kluba je bilo opazno, da so člani v polni formi, saj se je bilo ravnokar vrnilo z daljše zelo uspešne turneje po tujini. Tam so bili med drugim dvakrat premagali italijanskega prvaka Cortino d’ Ampezzo in proti enemu najboljših klubov v Evropi Riessersee klonili z minimalno razliko enega gola. Njihova tekma z Ilirijo je bila sedemindvajseta v letošnji sezoni. Ker v Sloveniji in širši Jugoslaviji še niso imeli hokejskih sodnikov, je bil prispel z gosti tudi avstrijski zvezni sodnik g. Novak, ki je tekmo tudi sodil. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
KAC: Nusser-Stertin, Raunegger-Scheriau, Eggenberger, Egger, zamena Rascher.
Ilirija: Gorše-Rudi, Lombar-Pogačnik, Košak. Nany; zameni Kačič, Otič, Jug.
Že na začetku igre se je videlo, da je bil nasprotnik Ilirije prvorazredno moštvo. Vsi gostujoči igralci so bili izvrstni drsalci in so v tem pogledu znatno prekašali domače. Zlasti je bilo opazno, da Ilirijanom primanjkuje rutine in igralne taktike, kajti večkrat se je primerilo, da se je po več Ilirijanov znašlo na kupu, medtem ko so gosti izvrstno držali vsak svoje mesto na ledeni površini. Prednost so imeli tudi v tem, da so imeli drsalke, ki se jih uporablja pri hokeju, člani Ilirije pa so imeli drsalke, ki jih ljudje uporabljajo za umetno drsanje, tako imenovane “džeksonke” (Jacksons). Sama tekma je bila precej živahna in kljub razmeroma visokemu porazu ves čas odprta. Pri gostih se je zlasti izkazal orjak Egger na levem krilu, ki je na olimpijadi v ameriškem Lake Placidu [med 4. in 15. 2. 1932, op. G. H.] predstavljal barve Nemčije in je že izkušen mednarodni igralec. Njegova igra je navdušila vsakogar. Bil je neprekosljiv mojster v vodenju ploščka (paka) in je z lahkoto preigraval kompletno Ilirijino šesterico. Nič manj kot osemkrat je zatresel mrežo domačega gola. Poleg njega je briljiral tudi Scheriau, ki je zabil ostale štiri gole. Moštvo je igralo nasploh pošteno, le dvakrat je moral sodnik nastopiti z izključitvijo za eno minuto.
Ilirijani so v začetku tekme znatno zaostajali, vendar so se postopoma uigrali in so bili v zadnji tretjini popolnoma enakovreden nasprotnik. Imeli so več ugodnih priložnosti, da dosežejo gol, vendar niso znali izkoristiti priložnosti. Zelo se je poznalo, da je bil takoj v prvi tretjini izpadel Košak, ki je tako nesrečno padel, da si je poškodoval ključnico in je moral namesto njega vstopiti rezervni igralec. Častni gol za domače je dosegel Nany. Pri Iliriji se je zlasti odlikovala obrambna trojica. Še posebej vratar Gorše je ubranil mnogo nevarnih strelov.
Sodnik Novak je po tekmi dal naslednjo izjavo, češ da se ljubljanskemu moštvu pozna manko rutine in je zato potrebno, da odigra mnogo tekem. Pohvalil je nadarjenost igralcev, ki jim napoveduje lepo prihodnost, saj so obetavni. Njihovo drsanje je dovolj dobro in hitro, le taktika je popolnoma začetniška. Na potek tekme je precej vplivalo dejstvo, da ni bilo običajne ograje in je zaradi tega plošček prevečkrat padel preko mejnih črt, kar je po nepotrebnem zaustavljalo igro. Led se je sodniku zdel nekoliko premehak.
O hokejski tekmi tudi v sobotnem in nedeljskem Jutru
V časopisu Jutro na dan pred tekmo, 20. februarja 1932, so bralci lahko izvedeli malce drugačno postavo Ilirije za nedeljsko hokejsko tekmo: vratar Gorše, branilca Pogačnik in Lombar, napadalci Košak, Bervar (Žitnik), Markovec. Vsi igralci so bili izvrstni drsalci in so opravili dovolj treninga, le igralne rutine jim bo manjkalo v primerjavi z izvrstnimi gosti manjkalo. Athletik SK je namreč na svoji turneji dosegel odlične rezultate: s 3:1 je zmagal nad italijanskim
prvakom Cortina d’ Ampezzo in z istim rezultatom nad Miinchner Eislaufvereinom. Klub Berliner Sportverein je odpravil s 3:0 in edino bavarskemu prvaku in drugemu nemškemu moštvu Riessersee je častno podlegel s 3:4.
Jutro z dne 20. 2. 1932 je izpostavilo, da bo nedeljska tekma med Ilirijo in Celovčani prva regularna hokejska tekma, ki bo odigrana v značilni, predpisani opremi, kakor je občinstvu kolikor toliko znana iz zimskošportnih filmov. Igra se hokej na ledeni ploskvi približno 60X30 m, ki je omejena z nizko ograjo. Predmet igre ni žoga, ampak kanadski »bandy«, to je okrogla ploščica iz trde gume. Če primerjamo igro samo s pri nas znanimi igrami, ima precej podobnosti z vaterpolom. Na vsaki strani igra šest igralcev in za zameno sta na razpolago po dva nadaljnja igralca. Igra traja trikrat 15 minut, vmes sta dva odmora po 10 minut.
V odmorih bodo nastopili umetni drsalci in drsalke SK Ilirije na čelu s Schwabom in Thumo s programom prostega drsanja. Za občinstvo bodo prirejena lesena stoji§ča. Stalne sezonske karte na ta dan niso bile veljavne, temveč običajna enotna nedeljska vstopnina.
Na dan tekme, 21. 2. 1932, je Jutro bralcem prineslo še več informacij o tekmi, ki se bo odvila to nedeljsko dopoldne. Hokej so predstavili tako, da ne obstaja nobena športna igra, ki bi se razvijala s takim tempom kot hokej na ledu. Scene nastajajo, se razvijajo in menjavajo z bliskovito hitrostjo, ki zgleda za oko skoraj nevarna, a v resnici ni. Igralci morajo biti perfektni, hitri, okretni drsalci in dobri taktiki. Naši igralci so kot drsalci neoporečni; da bi le bili v enaki meri tudi igralsko, si je želel pisec članka v nedeljskem Jutru. Spomnil je še enkrat na to, da je igrišče v izmeri 60 x 30 metrov razdeljeno počez v tri enaka polja. Mala, nizka gola stojita znotraj igrišča, nekoliko metrov oddaljena od meje igrišča, kar omogoča tudi igro za goloma. Moštvo ima šest igralcev, ki so oštevilčeni na hrbtu z velikimi številkami: in sicer vratarja, 2 branilca in 3 napadalce; razen tega še 2 rezervna igralca (namestnika), ki lahko vedno zamenjata utrujene ali poškodovane soigralce. Igralci so opremljeni z raznovrstnimi ščitniki, zlasti vratar. Članek je postregel še z nadaljnjimi pravili hokeja na ledu.
Viri:
- Premiera v hokeju na ledu. V: Jutro : ponedeljska izdaja. Letn. 6, št. 8, 22. 2. 1932, str. 5.
- Hockey na ledu : Athletik SK (Celovec) : Ilirija : jutri ob 10. 30 na drsališču Ilirija. Jutro : dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, letn. 13, št. 43, 20. 2. 1932, str. 7.
- Ilirija: KAC (Celovec) v tekmi na ledu. Jutro, letn. 13, št. 44, 21. 2. 1932, str. 8.
