Albrehtovo ustvarjalno obdobje se pokriva z obdobjem obeh svetovnih vojn, ko razmere v založništvu in življenju na sploh niso bile rožnate.
Zato je Albreht spisal kar nekaj rokopisnih zbirk, ponavadi je prepisal nekaj manj kot 20 kopij in jih pošiljal naokrog za odkup. Tako so ‘izšle’ naslednje zbirke:
· Materin obraz: vizije in refleksije, Ljubljana, 21. 1. 1943
· Naš križev pot
· Besede v samoti, Ljubljana, september 1943
· Bolečina, Ljubljana, 15. 8. 1943
· Črni zublji, september 1942
· Iz globine
· Zrcalo, Ljubljana, 1944
Zbirke je ponujal po takratnih 150 lir, naslovil pa npr. na g. Boleta, generalnega ravnatelja banke Slavija in g. L. Zepiča, tajnika te iste ustanove, trgovca Antona Legata, v rokopisni zbirki pa lahko preberemo tudi pismo neugotovljeni gospe, ki ga je, priloženega zbirki v katerem piše:
»Ne zamerite, prosim, nadlegovanju! Ne morete si misliti, kako bi človek rad delal na normalen, zdrav način, toda ukaz usode sedanje dobe presega posameznikove moči.«
