Jožef Košič je svojim rojakom med Muro in Rabo spregovoril tudi v obliki verzov in tudi na tem področju je užival velik ugled.
Lep primer je Slovenska pesem na dén odpiranja prvoga Vogrskoga Gledališča vu Pešti 21a Méšnjeka 1837.
Dvojezična pesem (prekmurščini je dodan madžarski prevod) je bila napisana za namen pričetka delovanja madžarskega gledališča v Budimpešti, 21. mešnjeka (=avgusta) 1837. Zanimiva je kot jezikovni spomenik in kot pesem, ki je sestavljena iz enajstih osemvrstičnih kitic. Zgradba pesmi ap je tridelna (4+4+3 kitice) – v uvodnem delu je podana predzgodba zidanja gledališča z odprtjem, v jedru vloga gledališča in v sklepnem delu pa hvala in ponos gledališka madžarski državi kot statusni simbol.
Poleg tega je Jožef Košič tudi avtor prevodov latinskih in madžarskih pesmi kot tudi lastnih pesniških stvaritev.
Literatura:
Fried, István. Nezanan pesem Jožefa Košiča iz 1837. Jezik in slovstvo, letn. 24, št. 5/6, 1978/79, str. 175-178.
Košič in njegov čas: zbornik razprav o Jožefu Košiču [uredili Zinka Zorko, Marija Bajzek, Stjepan Lukač]. Budimpešta: Košičev sklad, 1994.
