Odkritje Županove jame, podzemnega bisera slovenskega krasa in tudi osrednje turistične točke občine Grosuplje, sega v leto 1926.
Pred skoraj stotimi leti se je takratni šentjurski župan Josip Perme (30. 7. 1874 – 14. 4. 1940), od tod tudi ime jame, 26. maja s svojim sinom Jožetom in njegovim vrstnikom Antonom napotil v tako imenovano Brezno pri Opolzkem kamnu. V podzemlje je po lestvi prvi splezal odkritelj Josip Perme, po katerem jama nosi ime. Tam se je bleščalo na tisoče krasnih kapnikov, stalagmitov in stalaktitov. »Bili smo presenečeni, stali smo nepremično… Moja spremljevalca sta začela peti in vriskati«, se je pozneje spominjal župan. Jože je vzklikal: »Tako je kot v nebesih!«, Tonček pa: »Še lepše kot v nebesih!«
Perme je iznajdljivo, z dimom ognja, ki ga je zakuril v Ledenici, odkril povezavo med Ledenico in jamo. Rov, ki mu ga je nakazal dim, je kopal in širil sedem let. Podjetno so zastavili ureditev jame in gradili poti in stopnice, nameščali so lestve in napeljevali razsvetljavo. Izvrtali, izstrelili, izsekali so povezave med dvoranami, ki so jih z jamarskih navdušenjem odkrivali drugo za drugo.
Za ureditev jame je na začetku skrbel župan sam, tako s svojim delom kot tudi denarno podporo. Želel je zbuditi zanimanje za jamarstvo in jame, zato je leta 1931 ustanovil Društvo za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi.
