Na Puščavi se z desne strani v reko Mirno izlije potok Savrica, ki se v zgornjem toku imenuje Jever. K skupini vodnih mlinov na Savrici prištevamo še dva mlina v bližini Savrice in sicer na potoku Bačji potok na območju zaselka Križni vrh, skupaj jih je devet.
Vodotok Savrica je s svojo kinetično energijo vode v svojem času oskrboval največ mlinov na dolžini enega kilometra. To je bilo v 19. stoletju, ko je Savrica gnala sedem mlinov. Danes je ohranjen samo še Žužkov mlin, ki je glede na raziskavo tretji najbolj ohranjeni vodni mlin v Mirnski dolini, ki bi se ga dalo s sorazmerno majhnimi stroški obnoviti, da bi lahko nadaljeval mlinarsko dejavnost. Poleg potrebne gospodarske zgradbe ima Žužkov mlin dober dostop. Zdajšnji lastnik Žužkovega mlina pripoveduje o obstoju ostalih mlinov na potoku Savršca oziroma Savrica in Javorščica (verjetno ime za Jever). Vsi preostali mlini na potoku Savrica so izginili skoraj brez sledu, ostal je le Žužkov mlin.
Žnidaršičev mlin je bil nazadnje v lasti Jožeta Bartolj. Mlin ne obstaja več, stavba je namreč porušena. V gradnji je nov objekt za neznan namen. Krauželnov mlin je prenehal delovati okoli leta 1966. Njegov zadnji lastnik je bil Adolf Žagar. Na mestu, kjer je bil mlin, stoji majhna opuščena stavba. Lastniki Glihatovega mlina so se pisali Jevnikar. Mlin je prenehal delovati okoli leta 1959. Nato je bil predelan na elektro pogon, vendar tudi tako ni dolgo obratoval. O mlinu priča predelana in nenaseljena stavba, ki se ruši. Rivčev mlin je bil v lasti družine Zakošek. Vidni so še sledovi stavbe. Lastniki Banovega mlina na Savrici so se pisali Udovč. Drugih podatkov o mlinu ni. Šesti mlin na potoku Savrica je stal pri izhodu iz doline Pugled. To je bil grajski mlin, o katerem pa ni podatkov, niti sledov o obstoju. Krevsev mlin na Bačjem potoku se je imenoval tudi Dolinarjev mlin, saj naj bi ga po prvi svetovni vojni kupil Dolinar. Več o njem ni raziskano. O drugem izmed dveh mlinov na Bačjem potoku ni podatkov.
