Materiali in izdelava - kamen, jeklo, drage kovine in kamni

»Tudi biser je najprej navaden kamen, šele ko ga obrusimo, ugotovimo, da je biser.« (Valentar, K. Stvari je treba okusiti. Mag, 16. 7. 2003, št. 29, str. 4.)

KAMEN

»Kamen je naša dediščina,« poudarja Kogoj in še pove, da je »vsak kraški porton, kot da bi šel v oltar, kot da bi šel v človeka«.¹ Prav tako so tudi korenine njegove družine povezane s kamnoseštvom, za katerega pravi, da je dedič starodavne oglejske kulture, ki je pomembno vplivala na vso Evropo. V vlogi kamnoseka se je izkazal že, ko je za mediteranske igre lastnoročno izklesal kip morske medvedke Adriane. »Mojster mora čutiti, kateri kos kamna bo pravi za določen predmet,«² pravi in poudarja prizadevanje za ohranjanje kamna, kulturne dediščine Krasa. Zato tudi za svoje izdelke uporablja kraški kamen, ki, kot poudarja, deluje energetsko, »človeku pomaga do blagostanja, zdravja in dobrega počutja«.³ Iz njega je napravil veliko izdelkov, kot so žara, fontana, vodnjak, posode, terilniki in razni križi.

ZLATO, SREBRO IN DRAGI KAMNI

Kogoj pravi, da mu zlato ne predstavlja vrednosti samo po sebi, temveč kot kovina, ki ima določene lastnosti, obenem pa predstavlja statusni simbol. Je zanimiv material, ne samo z vidika forme, ampak tudi zaradi rumene barve, ki je optimistična ter hkrati barva sonca in božanstva. V dragoceni in unikatni najdbi zlatnika cesarja Avrelija, ki je najdba na naših tleh, je Kogoj dobil zamisel za kolekcijo nakita v kombinaciji zlata, srebra in dragih kamnov. V sodelovanju z Zlatarno Celje je začel nastajati projekt Aurelian, ki ga sestavlja nakit za celo telo – za estetsko poudarjanje telesa. Z zlatarno je kreiral tudi kolekcijo Skrivnosti, ki zaobjema teme, kot so: narava, moč energije, identiteta ter narodni in lastni izvor. Tematika je združena v pet simbolov, ki so upodobljeni v srebrnem in zlatem nakitu.

JEKLO

Kogoja kot oblikovalca zanimajo vsi materiali iz najrazličnejših obdobij. »Jeklo je žlahten material, povezan s človekovim umom in kozmosom,«⁴ pravi Kogoj, uporabljali pa so ga že v prazgodovinskih civilizacijah. Kogoj je sodeloval z železarno na Ravnah, ki slovi po večstoletni tradiciji v jeklarstvu. Iz lesa je zasnoval idejo, dizajn, prototipe posameznih izdelkov pa so izdelali v razvojnem oddelku in njihovih proizvodnih obratih na Ravnah. Zanje je oblikoval slovenski jedilni pribor, sidro, meč in sabljo ter druga borilna orodja, posodobil pa je tudi dizajn skled in loncev – posod za pečenje in kuhanje na prostem.

^{Opombe

1 Čič, T. Dediči kamna in morja. Primorske novice, 12. 3. 2004, št. 21, str. 16.}
^{2 Prav tam, str. 16.}
^{3 Prav tam, str. 16.}
^{4 Potočnik, M. Umetnost in jeklarstvo z roko v roki. Informativni fužinar, 1994, let. 31, št. 12, str. 5. (citirano 17. 2. 2023). Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CTOIS0CF}

^{Viri

Čič, T. Dediči kamna in morja. Primorske novice, 12. 3. 2004, št. 21, str. 16.}
^{Galerija Oskar Kogoj Nature Design. Kolekcija Skrivnosti. (citirano 14. 6. 2023). Dostopno na naslovu: https://galerijaoskarkogoj-sp.si/vsi-izdelki/nakit.html}
^{Medved, D. Oblikovanje je mišljenje. Znamenja, 1993, št. 1/2, str. 51.}
^{Medved, D. Po starem izročilu. Delo, 15. 9. 1992, št. 213, str. 10.}
^{Potočnik, M. Umetnost in jeklarstvo z roko v roki. Informativni fužinar, 1994, let. 31, št. 12, str. 5. (citirano 17. 2. 2023). Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CTOIS0CF}
^{Valentar, K. Stvari je treba okusiti. Mag, 16. 7. 2003, št. 29.}