Veliko rast števila prebivalcev Lovrenca na Pohorju je vzpodbudil začetek industrializacije v 19. stoletju. Industrija je zahtevala večji pretok delovne sile iz okoliških naselij, pa tudi iz tujine. Med leti 1910 in 1913 se je pokazal izreden padec v številu naseljencev. Nenaden preobrat je povzročilo prenehanje obratovanja nekaterih obrtnih delavnic. S tem se je zmanjšalo število delovne sile, ki se je skupaj z lastniki izselila iz kraja. Svoj davek je terjala tudi prva svetovna vojna, od takrat naprej pa je število prebivalstva bolj ali manj naraščalo.
Prvotno so v naselju prevladovala kmečka gospodinjstva. Nastajajoča industrija je sprožila nastajanje mešanih gospodinjstev. Ta proces se je še intenzivneje stopnjeval po drugi svetovni vojni. Sčasoma so ljudje so povsem opustili kmetovanje.
Posledice industrializacije, odpiranja novih, neagrarnih delovnih mest, modernizacije prometnih sredstev in prometnih povezav s kraji, preslojevanja agrarnega prebivalstva in zaostajanje hribovskega kmetijstva, so številne dnevne in tedenske selitve prebivalstva v obliki notranje in zunanje migracije. Gravitacijsko območje za delavce iz Lovrenca je okolica Ruš, Limbuša, Maribora, Radelj in Mute. Dnevne in tedenske migracije so zabeležene še pri učencih, ki obiskujejo osnovno šolo v kraju, ter dijakih in študentih, ki se šolajo v Rušah, Mariboru in Ljubljani.
