Josip Širca

V Žalcu je obiskoval trirazredno ljudsko šolo, ki jo je leta 1867 uspešno zaključil. V četrtem razredu se je šolal doma, nato pa je obiskoval dvorazredno realko v Celju. V Celju je nadaljeval šolanje v trgovski smeri, kjer se je učil nemško korespondenco. Leta 1871 je začel delati kot praktikant v trgovini Andreja Elsbacherja v Laškem, nato je nadaljeval v trgovini z železnino Karla Reiterja v Mariboru, leta 1874 pa je delal v veletrgovini F. M. Stoklasa v Gradcu. Zaradi očetove bolezni se je vrnil domov in začel delati v domači trgovini, ki jo je leta 1885 tudi prevzel, ampak jo je že čez nekaj let dal v najem in se posvetil svojemu posestvu in različnim javnim ter društvenim funkcijam. Bil je podnačelnik požarne brambe v Žalcu (1881–1888) in od leta 1888 njen načelnik. Že na začetku načelstva požarni brambi je uvedel poveljevanje v slovenskem jeziku, leta 1899 pa je sestavil in izdal Vežbenik zveze slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem. V tem vežbeniku so bila poleg vaj še slovenska povelja za vaje z raznimi gasilskimi orodji. Žalski župan je bil v letih 1894–1916. V času njegovega županovanja so ustanovili meščansko šolo v Žalcu, uredili kanalizacijo in tlakovali žalske ulice, vodil je gradnjo župnijske cerkve, nove osnovne šole, hmeljarne, sodeloval pri ustanovitvi žalske elektrarne. Bil je med soustanovitelji Zveze slovenskih gasilskih društev na Spodnjem Štajerskem, član okrajnega šolskega sveta, ravnatelj Savinjske posojilnice in soustanovitelj zadruge Hmeljarna leta 1902 ter Oznamkovalnice za hmelj leta 1908. Leta 1913 je postal častni občan občine Žalec (trg Žalec). Pokopan je na žalskem pokopališču.