Narodopisec dr. Franc Kotnik (1882–1955) in jezikoslovec dr. Janko Kotnik (1885–1975)
» Dobrije – to so Kotniki: Jugi, Županci in Juriči, iz vsake hiše šolan rod v prvem ali drugem kolenu, profesorji, šolski ravnatelji, župniki, zdravniki, sodniki, inženirji. Starosta jim je bil do smrti 1955 Župančev France Kotnik, profesor, doktor in po srcu kmet, središče potov so mu bile Dobrije, prebirajočih duhovno tkanje domače zemlje …«
(dr. Franc Sušnik)
(dr. Franc Sušnik)
Brata Kotnik, sta iz zakotnih Dobrij ponesla koroško besedo in človeka med znanstvene kroge v domovini in tujini.
Kot je lepo zapisal dr. Vilko Novak, prijatelj in bibliograf dr. Franca Kotnika, je bil »oče Dominik Kotnik kot župan občine Tolsti Vrh mogočna in odločna slovenska korenina, njegov zgled in materina vzgoja pa sta bila odločilna v vzgoji sinov v poštenjake in narodno zavedne ter delavne ljudi. Nadarjenost vsega Kotnikovega rodu in dobra šolska vzgoja v celovški gimnaziji sta pospeševali rast Franceta v dojemljivost za vse narodno, kar je skušal kmalu ohraniti tudi v pisani in tiskani besedi.«
Dr. Franc Kotnik, po izobrazbi sicer doktor filoloških znanosti, je skupaj s sodobniki koval temelje slovenski etnologiji. V slovensko literarno vedo je vpeljal izraz bukovnik, raziskoval je koroško ljudsko slovstvo, predvsem Drabosnjaka, koroške in štajerske ljudske šege, ljudsko nošo in suknarsko obrt, kmečko delo in prehrano; prvi je začel sistematično raziskovati slovensko ljudsko zdravilstvo. S svojimi številnimi objavami je pripomogel k popularizaciji etnološke stroke.
Tudi mlajši brat Janko ni zaostajal za bratom. Na univerzi v Gradcu si je pridobil doktorat z disertacijo o dobrijskem narečju. Poznamo ga kot slavista, romanista, profesorja, urednika in poliglota, saj je obvladal vse velike evropske jezike: ruščino, francoščino, angleščino, nemščino ter še sorodne romanske in slovanske jezike. Sestavil je dolgo vrsto slovarjev in s tem ogromno prispeval k slovenski knjižni kulturi.. Z njegovo znamenito razpravo o Leškem rokopisu iz sredine 18. stoletja, je Mežiška dolina stopila v častitljivo staro zgodovino slovenske pismenosti in literature.
Zapuščina dr. Franca Kotnika, ki jo je knjižnica odkupila od njegove vdove še v času ravnateljevanja dr. Franca Sušnika, predstavlja za Koroško osrednjo knjižnico temelj domoznanske zbirke. Največje dragocenosti iz zapuščine kažejo na tradicijo bukovništva na občutljivem ozemlju Koroške, tostran in onstran meje, in so pisni dokazi obstoja slovenstva v preteklih stoletjih. Drabosnjakov izvirni rokopis »Komedija o izgubljenem sinu«, Listina Pilatove ustanove (1700), zanimiv rokopisni dokument o začetku cerkev sv. Uršule na Uršlji gori, Metarnikovo prerokovanje (1799), Žegarjev Antikrist (1767), … to je samo nekaj biserov iz rokopisne zakladnice. Dragocene so etnološke skice s terena ter zbirka panjskih končnic. Zelo zanimiva je tudi obsežne korespondenca dr. Franca Kotnika s svojimi sodobniki in prijatelji; nekaj rokopisnih beležk, originalni izvod njegove doktorske disertacije o življenju in delu Andreja Šusterja Drabosnjaka ter seveda knjižne izdaje.
Knjižnica hrani tudi manjši zapuščinski fond dr. Janka Kotnika, ki ga je knjižnici podarila hčerka dr. Sonja Kotnik.
Tudi mlajši brat Janko ni zaostajal za bratom. Na univerzi v Gradcu si je pridobil doktorat z disertacijo o dobrijskem narečju. Poznamo ga kot slavista, romanista, profesorja, urednika in poliglota, saj je obvladal vse velike evropske jezike: ruščino, francoščino, angleščino, nemščino ter še sorodne romanske in slovanske jezike. Sestavil je dolgo vrsto slovarjev in s tem ogromno prispeval k slovenski knjižni kulturi.. Z njegovo znamenito razpravo o Leškem rokopisu iz sredine 18. stoletja, je Mežiška dolina stopila v častitljivo staro zgodovino slovenske pismenosti in literature.
Zapuščina dr. Franca Kotnika, ki jo je knjižnica odkupila od njegove vdove še v času ravnateljevanja dr. Franca Sušnika, predstavlja za Koroško osrednjo knjižnico temelj domoznanske zbirke. Največje dragocenosti iz zapuščine kažejo na tradicijo bukovništva na občutljivem ozemlju Koroške, tostran in onstran meje, in so pisni dokazi obstoja slovenstva v preteklih stoletjih. Drabosnjakov izvirni rokopis »Komedija o izgubljenem sinu«, Listina Pilatove ustanove (1700), zanimiv rokopisni dokument o začetku cerkev sv. Uršule na Uršlji gori, Metarnikovo prerokovanje (1799), Žegarjev Antikrist (1767), … to je samo nekaj biserov iz rokopisne zakladnice. Dragocene so etnološke skice s terena ter zbirka panjskih končnic. Zelo zanimiva je tudi obsežne korespondenca dr. Franca Kotnika s svojimi sodobniki in prijatelji; nekaj rokopisnih beležk, originalni izvod njegove doktorske disertacije o življenju in delu Andreja Šusterja Drabosnjaka ter seveda knjižne izdaje.
Knjižnica hrani tudi manjši zapuščinski fond dr. Janka Kotnika, ki ga je knjižnici podarila hčerka dr. Sonja Kotnik.
