V fondu II. dekliške ljudske šole v Ljubljani se iz obdobja med letoma 1925 in 1945 nahajajo inšpekcijski zapisniki, ki segajo v čas Kraljevine SHS, Kraljevine Jugoslavije pa vse do konca italijanske in nemške okupacije. Inšpekcijske preglede na II. dekliški ljudski šoli v Ljubljani, ki je tedaj delovala na različnih lokacijah, so običajno opravljali enkrat letno.
Pri pregledu delovanja šole so inšpektorji preverjali:
– šolsko poslopje,
– delovanje šolskega upravitelja,
– arhiv, poslovno in šolsko dokumentacijo,
– šolsko knjižnico (število knjig, število izposojenih knjig),
– šolsko osebje in njihovo delo, tudi z opazovanjem pouka
in podali svoje pripombe, pohvale in kritiko.
Med letoma 1925 in 1930 je inšpekcijske preglede opravljal nadzornik Andrej Rape, sicer šolnik in mladinski pisatelj, ki je bil rojen leta 1872 v Rafolčah pri Kamniku, umrl pa je leta 1940 v Ljubljani. Leta 1920 je postal mestni in nato leta 1931 banovinski šolski nadzornik za osnovne šole. Pri nadzoru nadzornika Rapeta je opaziti precejšnje posvečanje knjigam in leposlovju. Dajal je nasvete glede dodatnega branja učenk, predvsem pa je spodbujal čimprejšnje učenje branja: »Začetne čitanke naj dobe otroci v roke že takoj prvi šolski dan, četudi jih še ne bodo rabili. Lepa, pisana knjiga bodri otroka in pri marsikaterem učencu se bo zgodilo, da bo sam odgrnil kopreno, ki mu pokriva neznano in sam bo proniknil v umetnost čitanja še prej, preden ga je začel učitelj voditi po tem polju.«
Pomembna naloga šolske inšpekcije je bil pregled pisarniškega poslovanja šol in urejenost njihovih evidenc, kar je bilo v zapisniku inšpekcijske konference zmeraj zavedeno na drugem mestu, takoj po ugotovitvah glede šolskega poslopja. Poleg splošnih ugotovitev so inšpektorji redno zavedli še število izpolnjenih delovodniških številk v opravilnem zapisniku oziroma delovodniku, v katerem so preverjali, ali jih vodstvo vodi v skladu s predpisi pisarniškega poslovanja.
Med drugo svetovno vojno, natančneje leta 1942, je poslopje II. dekliške ljudske šole zasedlo vojaštvo, in šola si je morala poiskati nadomestne prostore. Skupaj s šolo pa se je selil tudi njihov arhiv, ki ga je upraviteljica Kristina Hafner na novo uredila na deški ljudski šoli.
Šolski nadzornik Ferdinand Bobič je leto kasneje pri pregledu šolske dokumentacije ugotovil, da so matični listi pomanjkljivo izpolnjeni, vendar »le na 1. strani« in zavedel, da bo treba dodatno izpolniti »zapiske in zdravstvene liste«.
Leta 1944 je nadzornik Franc Ločniškar zavedel, da Kristina Hafner vodi upraviteljske knjige in spise »točno po predpisih«, da so v delovodniku vse zadeve rešene in da so tudi v druge knjige in spise sproti vpisani najnovejši podatki. Leto kasneje je delo šolske upraviteljice znova pohvalil, ob tem pa dodal, da »na novo preurejuje matične knjige«.
Naj zapis sklenemo z letom 1945, ko je vojna vihra močno oteževala šolski proces, saj so zaradi pogostih alarmov redno prekinjali pouk oziroma ga izvajali predvsem zgodaj dopoldne in pozno popoldne (zaradi prostorske stiske je pouk potekal dvoizmensko). Pa vendarle je šolski nadzornik ugotovil, da »učiteljstvo v težkem položaju prav vestno vrši svoje vzgojno in učno delo«.
