Rodil se je 13. 11. 1902 v Bači pri Modreju kot peti in zadnji otrok Lucije in Mohorja Mraka. Osnovno šolo je obiskoval na Mostu na Soči, čeprav je izbruhnila 1. svetovna vojna.
Po kapitulaciji Avstro-Ogrske so naši kraji prišli pod Italijo. Med tem časom se je učil za električarja, vendar je zaradi italijanske okupacije delo težko dobil. Italijani so opravljali najboljša dela, Slovenci pa le priložnostna težaška dela. Večino zaslužka je pridobil s knjigoveštvom in izdelovanjem okrasnih predmetov (vaz, solnic, obešal za kuhinjski pribor …) iz ostankov vojaškega orožja – tulcev granat.
Ko je Italija začela vojno v Afriki, so ga vpoklicali k vojakom. Domov se je vrnil šele po osvoboditvi Slovenije leta 1945. Moral se je zglasiti pri štabu tolminske vojske v Tolminu. Od tu so ga poslali v Škofjo Loko, kjer je še pol leta opravljal vojaško službo. Potem se je zaposlil v podjetju Bistra (sedanji Alpkomerc). Kot skladiščnik je to delo opravljal vse do upokojitve leta 1960. Očetovo tradicijo – naročnika Mohorjevih knjig – je nadaljeval sam. Ker je bila v času fašizma prepovedana kakršna koli slovenska knjiga, je v kleti izdelal poseben prostor. Vhod je zazidal, tako da knjig ni mogel dobiti sovražnik. Po 2. svetovni vojni jih je z veseljem prebiral in jih posojal tudi drugim.
Med 1. in 2. svetovno vojno je igral v vaškem ansamblu (klarinet ali harmoniko). Največkrat so nastopali v gostilni Vuga. Včasih so v eni noči zaslužili več kot v enem tednu dela.
Franc Mrak je umrl 04. 12. 1992 zaradi prehlada in podhladitve. Dopolnil je 90 let in je bil še bister in čil.
