Leto 2019 je bilo na Pivškem posebej zaznamovano. Minilo je namreč 150 let od slovenske politične manifestacije, znane kot Pivški tabor, zborovanja leta 1869 z devet tisoč udeleženci, ki je v ospredje postavilo politične cilje Slovencev na planjavi ob pivškem gradu Kalec.
Ob tem so oživeli tudi spomini na njegove organizatorje, posebej na prvega med njimi, lastnika gradu, slovenskega pesnika, glasbenika, politika, kulturnega delavca in narodnega buditelja Miroslava Vilharja. Bilo je več prireditev z zgodovinsko vsebino, izšli pa sta tudi dve knjigi, posvečeni Miroslavu Vilharju in takratnim časom. Temeljno delo o njem, Pripoved o življenju in delu Miroslava Vilharja, ki ga je napisala Brigita Tornič-Milharčič in zbornik Miroslav Vilhar in njegov čas, delo več avtorjev, ki ga je izdala občina Pivka. Vsi pisci se tako ali drugače dotaknejo tudi Miroslavove družine, res pa je, da tako žena kot otroci ostanejo v senci velikega moža in velikega očeta. Vsaj eden od njih pa je uspešno stopal po očetovih stopinjah in je prav, da tudi nanj posije sonce. Večino življenja in dela je sicer posvetil sosednji Hrvaški. Tam že dolgo časa ni več v senci, v Sloveniji in tudi na Pivškem pa je relativno nepoznan. Govorimo o Miroslavovem sinu, glasbeniku in pesniku Franu Serafinu Vilharju Kalskemu.
