Enkrat še zapoj, mandolina pesem nežno*

Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let so se po Jugoslaviji rojevali vedno novi festivali zabavne glasbe. Vendar slovenske popevke, tudi zaradi jezika, marsikje niso imele možnosti za večjo uveljavitev. Zato je na dober odziv naletela zamisel za pripravo podobnega domačega festivala. Idejni pobudniki so bili Matija Barl, Matija Cerar in Franek Mulaček. Skupaj z Vilkom Avsenikom so se obrnili na Turistično društvo Bled, ki je prevzelo organizacijo prireditve v novi Festivalni dvorani. Pri izvedbi festivala je imel veliko vlogo tudi Radio Ljubljana. Na anonimni natečaj je prispelo 132 skladb in komisija jih je za festival izbrala 20. K sodelovanju so skušali pritegniti najboljše skladatelje in pesnike za kakovostna besedila. Hkrati je bila to tudi priložnost za uveljavitev novih avtorjev in izvajalcev. O namenu festivala je bilo med drugim zapisano: »Blejski festival naj bi oblikoval značilno slovensko popevko. Domača melodija, moderno obdelana, to je vodilo ocenjevalne žirije.«

Prireditev je trajala tri dni. Prva dva večera so izvedli po deset skladb, vsako dvakrat, z dvema različnima izvajalcema, enkrat s spremljavo Plesnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana in enkrat z manjšo zasedbo, s triom Mojmirja Sepeta. Peli so takrat uveljavljeni pevci, vsak po štiri skladbe.

V finale se je uvrstilo po pet najboljših skladb z obeh večerov, glede na glasove obiskovalcev v dvorani. O končni zmagovalki so poleg glasov občinstva odločale tudi petčlanske komisije v centrih Delavsko prosvetnih društev Svoboda po osmih slovenskih mestih. Prvi dan festivala je bil obisk v dvorani slabši, čemur je bilo krivo tudi deževno vreme. V finalnem večeru pa se je v razprodani dvorani, z dobrimi izvedbami pevcev, razvilo pravo festivalsko vzdušje. Kljub začetnim organizacijskim težavam je festival pri publiki in v časopisnih poročilih naletel na dober odziv ter spodbudne besede za naprej.

Literatura:
Monika Rogelj: Mandolina, zvezde in Bled: Začetki Slovenske popevke na Bledu in svet pred petdesetimi leti, brošura in razstava. Gorenjski muzej, Kranj 2012.

* Mandolina (glasba dr. Vladimir Stiasny, besedilo dr. Lev Svetek, izvajalca Beti Jurkovič in Stane Mancini).