Dr. Hartmann je raziskovalno preučeval kočevarsko jezikovno skupnost, ob tej priložnosti pa posnel fotografsko gradivo, ki ga je skrbno arhiviral.
Od njegove smrti je minilo šestnajst let. Zgolj hipotetično, če bi se srečala pred leti bi si imela kaj za povedati. Klepet ob kavi bi morda razodel, da imava podobne nazore in skupen konjiček – zbiranje kartofilskega gradiva. Poleg historičnega gradiva o nemških manjšinah v jugovzhodni Evropi je dr. Hartmann zbiral tudi razglednice. Po njegovi smrti se je preostalo domoznansko gradivo porazgubilo, a se je pred leti fotografsko gradivo o kočevarskem jezikovnem otoku pojavilo na spletnem portalu.
Koliko gradiva je nastalo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja ter po drugi svetovni vojni, ko je dr. Hartmann obiskoval Kočevsko in jo preučeval, je zgolj hipotetično vprašanje. Posneto fotografsko gradivo o nemških manjšinah se ocenjuje na nekaj tisoč enot. Shranjeno fotografsko gradivo se nahaja v različnih državnih arhivih v Nemčiji in na Madžarskem. Prav tako ne razpolagamo o podatku, kolikokrat je Hartmann prisoten na Kočevskem. Na dvaindvajsetih posnetkih kočevarskih vasi in mesta Kočevja lahko sklepamo, da je obiskal Kočevsko vsaj trikrat.
Dr. Hartmann je študiral nemško filologijo, zgodovino, geografijo in etnologijo v Leipzigu, deloval je na Madžarskem in področju nekdanje Jugoslavije, kjer je raziskoval nemške manjšine med obema svetovnima vojnama in po drugi svetovni vojni. O preučevanju manjšin je objavil kar nekaj strokovnih člankov in publikacij. Od leta 1955 je služboval v Laubachu v deželi Hessen kot učitelj, kjer se je upokojil leta 1968. Njegovi nekdanji učenci se svojega profesorja spominjajo zaradi majhnega zaskočenega nosu, od tu izvira tudi njegov vzdevek »Jastreb«. Predavanje geografije s poudarjenim saksonskih naglasom, njegov znameniti avto Gogo Coupe, in še dolgo po upokojitvi hoja z značilno rjavo aktovko skozi mesto Laubach so pripovedni spomini na spoštovanega učitelja.
Vsem tem času je zbiral in razstavljal različno kartofilsko gradivo. Poslednja razstava njegovih arhivskih fotografij je bila predstavljena leta 2005 v Dresdnu. Doživel je visoko starost. Umrl je 24. novembra 2002, star 99 let.
