Ljubljana, 9. 7. 1858 – Ljubljana, 10. 4. 1935
O spomeniku:
Napis na spomeniku:
DR. HENRIK TUMA
1858 – 1935
POLITIK, PUBLICIST, ALPINIST
BOREC ZA PRAVICE DELAVSKEGA RAZREDA
Klub starih goriških študentov 1975
Otvoritev 21. september 1975
Kip je delo dveh kiparjev: začel ga je Boris Kalin, dokončal pa Marjan Keršič-Belač.
Na otvoritvi so sodelovali: dr. Joža Vilfan (slavnostni govornik), France Gorkič, Rudolf Golouh, ki je kip odkril, pevski zbor Ciril Silič in mladi recitatorji iz Vrtojbe.
Kratek življenjepis:
Rodil se je 9. julija 1858 v Ljubljani očetu Matiji (češkega rodu) in materi Ani Vidic, Dolenjki. Osnovno šolo in del gimnazije je obiskoval v Ljubljani, na učiteljišču opravil enoletni tečaj in poučeval v Postojni (1876-1879). V letih, ki so sledila, je bil domači učitelj v številnih premožnih družinah. V tem času je v Trstu opravil gimnazijsko maturo in vpisal študij prava na Dunaju. Ker je bil med študijem krhkega zdravja, je veliko planinaril.
Po končanem študiju leta 1886 je najprej delal v Ljubljani, nato pa v Trstu. Leta 1890 je postal sodnik v Tolminu, kjer je kot uradni jezik na sodišču uvedel slovenščino. Nekaj let kasneje je postal sodnik v Ajdovščini s sedežem v Gorici. Poročil se je in s soprogo sta živela sta v Gorici. Že v nekaj letih je tu odprl svojo pisarno, ki je delovala do leta 1924. V času prve svetovne vojne se je z družino začasno preselil v Trst. Ker mu niso priznali italijanskega državljanstva, se je po letu 1924 odselil v Ljubljano, kjer je kot odvetnik delal do smrti.
V letih, ko je živel v Gorici, je vidno zaznamoval politično dogajanje: bil je poslanec v deželnem zboru, sodeloval je v društvu Sloga, v narodno-napredni stranki in socialno-demokratski stranki. Ustanovil je več društev in zadrug, med njimi Solkansko mizarsko zadrugo, pa tudi hranilnic in posojilnic.
Umrl je 10. aprila 1935, star 77 let.
Danes celotno zapuščino dr. Henrika Tume, ki poleg bogate knjižnice vsebuje tudi fotografije, razglednice, razne zapiske in druge dokumente, hrani Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici. Katalog Knjižnice dr. Henrika Tume je dostopen tudi na dLibu.
Viri in literatura:
kip na Erjavčevi ulici v Novi Gorici
Jelinčič, Zorko: Dr. Henrik Tuma : Ob 100-letnici rojstva, v: Jadranski koledar, 1958, str. 92-95
Kolenc, Petra: Dr. Henrik Tuma (1858-1935) in njegova knjižnica. Nova Gorica, Ljubljana : ZRC SAZU, 2008
Pavšič, Tomaž: Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin. 3. nadaljevanje, S-Ž – v: Goriški letnik. – št. 8 (1981), str. 229-273.
Primorski slovenski biografski leksikon, Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1990, snopič 16., geslo Tuma Henrik, str.82-87.
Spomenik dr. Henriku Tumi. – v: Primorske novice, 26. 9. 1975, str. 1.
Zorzut, Ludvik : dr. Henrik Tuma, v: Koledar Goriške Mohorjeve 1976, str. 154-155.
