»MOJE ZVEZDARNE« je poimenoval šole na katerih je postavil astronomske opazovalnice.
Astronomija je bila že mladostna želja dijaka in učiteljiščnika Pavla Kunaverja. Z malim očetovim daljnogledom je pričel z odkrivanjem Lune in zvezd. Meierjeva »Zgradba vesoljstva« iz bratove knjižnice in njegov vojaški daljnogled sta še povečala Kunaverjevo zanimanje za zvezdno nebo. Astronomski daljnogled mentorja Ivana Tomca je bila le pobožna želja, ki se mu je uresničila kasneje s pomočjo žene in prijateljev.
Na terasi meščanske šole v Zgornji Šiški si je postavil svojo prvo »zvezdarno«. Prvemu astronomskemu refraktorju, je kasneje dodajal še nove. Svoje učence je navdušil za astronomski krožek. Neba niso opazovali le s šolske terase, Pavel Kunaver jih je vodil na astronomske izlete v hribe in na morje. Sončni mrk so si lahko ogledali z vrha Šmarne gore.
Kadar je odhajal na nova delovna mesta, je s seboj selil tudi svojo »zvezdarno« in svoj astronomski krožek. Dijakom in študentom je omogočil opazovanje neba na Šubičevi gimnaziji, na Klasični gimnaziji in Inštitutu za montanistiko v Ljubljani.
Njegova posebna skrb je veljala opazovanju pojavov na soncu. Na pobudo hrvaškega astronoma Mohorovičića se je povezal s centralo za opazovanje sonca v Zürichu in jim redno pošiljal podatke svojih opazovanj. Zanimive so mu bile predvsem sončeve pege.
V dolgih destletjih se je nabralo na tisoče njegovih risb in poročil.
Na terasi meščanske šole v Zgornji Šiški si je postavil svojo prvo »zvezdarno«. Prvemu astronomskemu refraktorju, je kasneje dodajal še nove. Svoje učence je navdušil za astronomski krožek. Neba niso opazovali le s šolske terase, Pavel Kunaver jih je vodil na astronomske izlete v hribe in na morje. Sončni mrk so si lahko ogledali z vrha Šmarne gore.
Kadar je odhajal na nova delovna mesta, je s seboj selil tudi svojo »zvezdarno« in svoj astronomski krožek. Dijakom in študentom je omogočil opazovanje neba na Šubičevi gimnaziji, na Klasični gimnaziji in Inštitutu za montanistiko v Ljubljani.
Njegova posebna skrb je veljala opazovanju pojavov na soncu. Na pobudo hrvaškega astronoma Mohorovičića se je povezal s centralo za opazovanje sonca v Zürichu in jim redno pošiljal podatke svojih opazovanj. Zanimive so mu bile predvsem sončeve pege.
V dolgih destletjih se je nabralo na tisoče njegovih risb in poročil.
