Gostilne, hoteli in kavarne niso bili le prostori, kjer se je jedlo in pilo. Bili so pomembna središča družabnega življenja, srečevanja, izmenjave novic in tudi prostor, kjer se je odražal utrip mesta.
Leta 2001 je domoznanska sodelavka Osrednje knjižnice Celje Tatjana Kač pripravila razstavo o starih celjskih gostilnah. Nekatere med njimi so delovale še v času nastanka razstave, druge so že izginile iz mestne podobe, o njih pa so ostajali le spomini starejših Celjanov. Da bi ta del mestnega spomina ohranila, je zbrala bogato slikovno in dokumentarno gradivo – razglednice, fotografije, vabila, jedilne liste in plakate.
Pri zbiranju gradiva so sodelovali muzeji, arhiv, zasebni zbiralci, lastniki gostiln in njihovi potomci ter številni Celjani, ki so prispevali tudi svoje spomine. K sodelovanju je Tatjana Kač povabila etnologa mag. Vlada Šlibarja, ki je za razstavo pripravil besedilo o jedeh in pijačah ter o razvoju in šolanju gostinskih kadrov v Celju.
Razstava Stare celjske gostilne je bila v avli Osrednje knjižnice Celje na ogled od novembra 2001 do februarja 2002. Predstavila je hotele, kavarne, gostilne, točilnice in zajtrkovalnice z območja nekdanjih občin Celje–mesto in Celje–okolica. Obsežnega zbranega gradiva zaradi prostorskih omejitev ni bilo mogoče predstaviti v celoti, zato je bil izbran del, ki je najbolje osvetlil gostinstvo kot pomemben element gospodarskega in družabnega življenja Celja do druge svetovne vojne.
Leta 2002 je izšel tudi katalog k razstavi, ki sta ga v sozaložništvu izdala takratna Lokalna turistična organizacija Celeia Celje in Osrednja knjižnica Celje. Avtorja publikacije sta Tatjana Kač in Vladimir Šlibar. Katalog je tako postal trajnejši zapis razstave in dragocen vir za preučevanje zgodovine celjskega gostinstva.
Gradivo je pozneje zaživelo tudi v digitalni obliki. Iz njega je nastala digitalna zbirka »Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile …«, ki je na portalu KAMRA dostopna od leta 2010. Zbirka obiskovalcu omogoča vpogled v nekdanji gostinski utrip Celja skozi 91 multimedijskih elementov – fotografij, dokumentov in razglednic.
Digitalna zbirka ne pripoveduje le zgodbe o posameznih gostilnah. Skozi njihove podobe, imena, lokacije in zgodbe razkriva tudi spreminjanje mestnega prostora, način preživljanja prostega časa, prehranjevalne navade ter družabno življenje Celjanov. Gostinski lokali so bili obenem pomembna prizorišča družbenega in političnega dogajanja; zlasti v obdobju Avstro-Ogrske so se v njih odražala tudi nacionalna nasprotja med slovenskim in nemškim prebivalstvom Celja.
Od leta 2010 do danes je zbirka zabeležila skoraj 100.000 klikov, pri čemer so všteti ogledi celotne zbirke, njenih poglavij in posameznih digitaliziranih vsebin. Njena priljubljenost kaže, da zanimanje za nekdanje podobe Celja in zgodbe njegovih prebivalcev še vedno živi.
»Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile …« je zato več kot zbirka starih fotografij gostiln. Je zgodba o mestu, njegovih prebivalcih in vsakdanjem življenju, ki je skozi desetletja izginjalo iz mestnega prostora, vendar je po zaslugi domoznanskega dela ostalo ohranjeno v spominu in digitalnem gradivu.
Digitalna zbirko na portalu Kamra si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile …
