Zveza Slovenskih požarnih bramb za Spodnje Štajersko

V to zvezo se je včlanilo 63 takratnih Požarnih bramb Spodnje Štajerske. Nemško nastrojene Freiwillige Feuerwehr niso mogle biti članice Zveze Slovenskih požarnih bramb. Tako je Žalec postal zibelka slovenskega gasilstva. Za prvega načelnika te zveze je bil izvoljen Josip Širca, ki je bil takrat tudi načelnik Požarne brambe v Žalcu. Načelnik je ostal do 1911, ko ga je nasledil dr. Rihard Bergmann. Ta je zvezo vodil do združitve v Jugoslovansko gasilsko zvezo v Ljubljani, leta 1919; postal pa je tudi njen prvi podstarosta.

Načelnik v Žalcu pa je 1912 postal Edvard Kukec. V času njegovega načelovanja se je nabavila parna brizgalna.

Ustanovni občni zbor zveze je bil 30. oktobra 1898, takrat so tudi sprejeli sklep, da izdajo slovenski vežbovnik za gasilce, ki naj upošteva vse predpise deželne gasilske zveze v Gradcu. Nalogo je prevzel Josip Širca in v sodelovanju z bratom Friderikom Širca ter tajnikom zveze Ivanom Kačem – Savinjskim sestavil Vežbenik zveze slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem, ki je izšel julija 1899. Knjižica je doživela ponatis že leta 1908. V Vežbovniku so bila slovenska povelja za redovne vaje, vaje za gasilnim orodjem, vaje za polaganje cevi, vaje s plezalnim orodjem in vaje z rešilnim orodjem ter znaki. Po tem učbeniku so vsa v zvezo včlanjena društva vpeljala slovensko poveljevanje.

Z ustanovitvijo Zveze slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko v Žalcu je doživelo gasilstvo večji razmah. Ustanovljena so bila nova gasilska društva. Skupaj je bilo včlanjenih v zvezo 63 gasilskih društev.

Leta 1904 so v Ljubljani ustanovili Zvezo slovenskih gasilskih društev za vso Slovenijo. Tako so se tudi takratne požarne brambe preimenovale v Prostovoljna gasilska društva ali čete.  Josip Širca in dr. Rihard Bergmann pa sta postala predstavnika žalskih gasilcev. Zveza slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko v Žalcu je tako leta 1904 prenehala delovati.