Družini Tomazin, s kmetije iz Gorenje vasi, mimo katere vodi pot do cerkve sv. Janeza, prva svetovna vojna ni prizanesla.
Anton je bil na vzhodni fronti in pozneje kot prostovoljec na severni meji. Veliko je govoril o Poljakih, češ da veliko molijo in veliko kradejo. Domov je poslal tudi dve razglednici, ko se je javljal, da pride domov na dopust.
Za Vinka ni znano, na kateri fronti je bil. Po drugi svetovni vojni je pobegnil v Argentino.
Miha Menart je bil mož njihove sestre Johane (roj. Tomazin). Boril se je na fronti v Galiciji, kjer je bil huje ranjen in tako izgubil levo roko. Zaradi tega je bil celo življenje invalid, nosil je protezo, ki jo je imel na ramo pritrjeno s pasovi. Po vojni je imel v Logatcu na Martinj hribu trgovino oziroma trafiko, za katero mu menda kot vojnemu invalidu ni bilo treba plačevati davkov.
