Čeprav v manjši meri kot zgodovini, arheologiji in zemljepisu, je Rutar posvečal pozornost tudi književnosti: pisal je sam, ocenjeval je književna in zgodovinska dela ter zbiral ljudske pesmi in pripovedi.
Kakšno manjšo pesem ali prevod pesmi je zapisal že kot dijak, študent v svoj dnevnik. V Zori je leta 1874 v nadaljevanjih objavil svoje prvo leposlovno delo, zgodovinsko povest Miramar. Med njegovimi zapisi najdemo potopise, razprave o ljudskem slovstvu, več obravnav Prešerna, ocene knjig, npr. zbranih spisov Antona Martina Slomška, pesniške zbirke, knjige o slovanski književnosti idr.
Del ljudskih pesmi in pripovedi, ki jih je zbiral že kot dijak, je poslal Karlu Štreklju; v njegovi zapuščini, ki jo hranijo v NUK-u, so se ohranili trije zvezki (rokopisi) z naslovom Izbrane slovenske narodne pesmi. Rutar je v vanje zabeležil, da jih pesmi zbral po časopisih in knjigah, pa tudi osebno v krajih na Primorskem in drugod po (današnji) Sloveniji. V zapuščini je ohranjen tudi zvezek Vzgledi sedanjega narodnega pesništva.
Še nekaj povezav do digitaliziranih Rutarjevih zvezkov in člankov:
Izbrane slovenske narodne pesmi: Zvezek I., Zvezek II., Zvezek III.
Vzgledi sedanjega narodnega pesništva
Slovenske pripovedi o jezerih (Ljubljanski zvon št. 11, 1881)
Národne pesni koroških Slovencev (Ljubljanski zvon št. 11, 1881)
